Optimizacija ločbe in izolacije izbranega agonista NOD2 s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivostiMočnik Roner, Maša (Avtor) Pajk, Stane (Mentor) agonist receptorja NOD2NP-HPLCRP-UHPLCločba diastereomerovdiastereomerni presežekSpojina SG-10 je agonist receptorja nukleotid-vezoče oligomerizacijske domene 2 (NOD2). NOD2 imajo zelo pomembno vlogo pri regulaciji prirojenega imunskega sistema, saj njihova aktivacija povzroči izločanje vnetnih citokinov in protimikrobnih peptidov. Poleg aktivacije prirojenega, ima vezava agonističnih ligandov na NOD2 vpliv tudi na pridobljeni imunski sistem, zato bi jih lahko uporabljali kot adjuvanse v cepivih. Trenutno so na trgu dovoljeni le štirje posamični adjuvansi in njihove kombinacije, zato je odkrivanje novih ključnega pomena. Pri sintezi spojine SG-10 so uporabili racemno zmes kisline, ki je bila pripeta na kiralno čist peptid z dvema kiralnima centroma. Nastali produkt, spojina SG-10, je zato zmes diastereomerov. Ker se je spojina SG-10 izkazala kot močan agonist NOD2, je pomembno, da za nadaljnje analize izoliramo oba diastereomera agonista NOD2 ter raziščemo, ali lahko s posameznim dosežemo še nižjo vrednost EC50 v primerjavi z racematom. V tej magistrski nalogi smo se ukvarjali z ločbo na sistemih tekočinske kromatografije ultravisoke ločljivosti z obrnjeno fazo ter tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z normalno fazo. Vrhov diastereomerov na sistemu tekočinske kromatografije ultravisoke ločljivosti z obrnjeno fazo z variiranjem različnih kromatografskih pogojev (vrst stacionarnih (C18, Phenyl, Shield RP18), in mobilnih faz (različne kombinacije vode oz. 0,1 % trifluoroacetata ter vrste organskega modifikatorja (metanol in acetonitril)) nismo uspeli ločiti na bazni liniji. Bolj uspešni smo bili s sistemom tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z normalno fazo, s pomočjo katerega smo spojino SG-10 ločili na posamična diastereomera, ju izolirali na miligramski skali, določili količino izoliranih diastereomerov in določili diastereomerni presežek. Delo je potekalo tako, da smo na analizni koloni 3-CelluCoat® najprej razvili in optimizirali metodo ločbe, nato pa smo jo prenesli na semi-preparativno kolono 5-CelluCoat® in jo optimizirali. Nato smo analita ločeno zbrali in izolirali 1,65 mg oziroma 1,76 mg posameznega diastereomera. Točne mase smo natančno določili s ponovno analizo s kolono 3-CelluCoat. Izračunali smo, da je med sintezo nastalo za približno 20 % več enega izmed diastereomerov.20192019-06-11 08:49:08Magistrsko delo/naloga107971sl