<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107966"><dc:title>Kazniva dejanja zoper pravosodje</dc:title><dc:creator>Kranjec,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakulin,	Vid	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kazenski zakonik Republike Slovenije</dc:subject><dc:subject>kazniva dejanja</dc:subject><dc:subject>pravosodje</dc:subject><dc:subject>avtoriteta sodišč</dc:subject><dc:subject>kriva izpovedba</dc:subject><dc:description>Kazniva dejanja zoper pravosodje so umeščena v osemindvajseto poglavje Kazenskega zakonika KZ-1. Ta kazniva dejanja so namenjena varstvu pravosodja kot posebne veje oblasti z njenimi posebnimi nalogami. Skupna lastnost teh kaznivih dejanj je, da se z njimi ovira in ogroža nemoteno in pravilno delo pravosodnih organov, ter preprečuje izvršitev odločb pravosodnih organov. Objekt kazenskopravnega varstva je pri teh kaznivih dejanjih neovirano delo pravosodnih organov in avtoriteta sodišč. Dandanes se s kaznivimi dejanji zoper pravosodje ne varuje več zgolj domače pravosodje, ampak tudi pravosodni organi na nadnacionalni ravni. Kljub temu, da kazniva dejanja zoper pravosodje v praksi niso pogosta in so zato statistično gledano povsem nepomembna (delež teh kaznivih dejanj je le okoli 1,5%), gre vseeno za strokovno izjemno pomembno skupino kaznivih dejanj. Z njimi se varuje pravilno delovanje pravosodnih organov in njihova avtoriteta, kar pa je pogoj za obstoj pravne države, ki temelji na delitvi oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-11 07:42:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107966</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>