Vpliv motenj hranjenja in požiranja na razvoj govoraRazboršek, Barbara (Avtor) Hočevar Boltežar, Irena (Mentor) Kogovšek, Damjana (Komentor) razvoj hranjenjaRazvoj orofacialnih struktur, ki so pomembne za hranjenje, požiranje in za govor, se začne in konča v prenatalnem obdobju. Sposobnosti hranjenja in požiranja ter sposobnost govora se nato razvijajo naprej v obdobju novorojenčka in obdobju zgodnjega otroštva. V teoretičnih izhodiščih magistrskega dela smo najprej opisali razvoja hranjenja, požiranja in poteka požiranja. Nato smo posebej navedli tudi mogoče motnje hranjenja in požiranja pri otrocih, njihovo prevalenco, znake, kako poteka ocenjevanje in kako njihova rehabilitacija. Opisali smo razvoj govora in omenili dejavnike, ki vplivajo nanj. Na področju motenj govora pri otrocih smo dodatno pozornost namenili glasovnim motnjam in motnjam artikulacije. Vzporedno smo navedli razvojne mejnike hranjenja, požiranja in govora ter reflekse, pomembne za te procese. Vsi ti podatki so ključnega pomena za dobro razumevanje težav s hranjenjem in požiranjem ter z govorom. V zadnjem delu teoretičnega dela smo navedli, kakšna je do zdaj znana povezava med govorom in hranjenjem, požiranjem. Opisali smo, katere mišice in živci sodelujejo pri obeh procesih, kako se procesa povezujeta, in navedli ugotovitve raziskav o tej temi. Z empiričnim delom smo v prvi vrsti želeli ugotoviti, kolikšna je pogostost motenj hranjenja in/ali požiranja v populaciji otrok v značilnem razvoju, nato pa primerjati razvoj govora otrok z motnjami hranjenja in/ali požiranja in otrok brez njih. S tem namenom smo po pregledu literature sestavili vprašalnik za starše otrok glede motenj hranjenja in/ali požiranja, govornega razvoja, morebitnih glasovnih in artikulacijskih motenj ter zastavili preverjanje otrokovih govornih sposobnosti (ocena motorike orofacialnega področja, ocena glasu in artikulacije). Vprašalnik smo razdelili 120 staršem otrok, starih od 4,0 in 6,0 leta. V vprašalniku je bilo tudi soglasje za preverjanje otrokovih govornih sposobnosti, ki ga je izpolnilo 60 staršev, kar predstavlja tudi končen vzorec raziskave. Izsledki so pokazali, da je imelo ali ima 23,3 % otrok motnje hranjenja in/ali požiranja. Najpogosteje so se pojavljale težave s sesanjem in z žvečenjem hrane. Prek subjektivne ocene glasu smo pri 25 % otrok ugotovili prisotnost glasovne motnje. Kar 80 % otrok, udeleženih v raziskavi, pa ima ali je imelo določene težave v razvoju govora (upočasnjen govorni razvoj, artikulacijske motnje, glasovne motnje), kar smo preverjali s pomočjo vprašalnika in tudi s pregledom otrokovih govornih sposobnosti. Najpogosteje so se pojavljale artikulacijske motnje, kar smo tudi pričakovali. Motorika orofacialnega področja je bila motena pri 23,3 % otrok. Ugotovili smo, da obstaja statistična povezava med motnjami hranjena in/ali požiranja ter upočasnjenim govornim razvojem in govornimi težavami ter starostjo otrok. Med drugimi podatki statističnih povezav nismo ugotovili.20192019-06-08 02:52:17Magistrsko delo/naloga107934sl