<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107913"><dc:title>Položaj in vloga žensk v verskih skupnostih na Slovenskem</dc:title><dc:creator>Kočan,	Lora	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zore,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tašner,	Veronika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>položaj žensk v verskih skupnostih</dc:subject><dc:description>in položaja žensk v verskih skupnostih. Opisujeva, kako se družba in religija skozi zgodovino spreminjata ter kakšen je položaj in vloga žensk v družbi in verskih skupnostih. Razpravljava o hierarhični ureditvi verskih skupnosti, posebej pa se osredotočava na patriarhalnost odnosov, ki so vzpostavljeni, ter problematizirava spolno binarnost, ki jo različne religije poudarjajo kot naravno in edino sprejemljivo. V empiričnem delu raziskujeva položaj in vlogo žensk v izbranih verskih skupnosti v Sloveniji. Najin raziskovalni problem je raziskati položaj žensk v verskih skupnostih. Raziskujeva, kaj s pripadnostjo skupnosti pridobijo, kakšne vloge imajo v njih, kakšen je njihov pogled na hierarhijo v skupnosti, kakšen je njihov odnos do enakosti med spoli, do feminizmov in kako gledajo na vloge, ki jih nosijo moški. Pri raziskovanju uporabiva kvalitativni pristop z dvema metodama, prva metoda je polstrukturirani intervju z dvanajstimi ženskami, ki se identificirajo kot pripadnice štirih različnih verskih skupnosti (katolicizem, islam, Jehovove priče, Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni), druga pa je opazovanje z udeležbo, saj sva prisostvovali obrednim srečanjem bogoslužja vsake verske skupnosti. Podatke, pridobljene iz obeh metod, najprej kodirava in nato analizirava. Rezultati najine raziskave pokažejo, da je položaj žensk v vseh štirih verskih skupnostih slabši kot položaj moških. Na podlagi analize ugotavljava, da ženske zasedajo nižje položaje kot moški v hierarhični organizaciji vsake skupnosti, v islamski skupnosti pa ženske ne zavzemajo skoraj nobene pomembnejše vloge, kot so vodenje bogoslužja, vodenje verske organizacije, koordinacija in organizacija dela znotraj skupnosti (duhovščina, predsedstvo). Glede vloge žensk med posameznimi skupnostmi se pojavljajo tudi razlike. Ugotavljava, da imajo ženske v Katoliški cerkvi v primerjavi z ženskami ostalih treh skupnosti še najvišje mesto. Pomagajo pri organizaciji verskih srečanj in dogodkov. Prav tako ugotavljava, da ženske ob neposrednih vprašanjih o položaju le-tega dojemajo kot enakovrednega moškim, čeprav se pri kasnejših odgovorih na posredna vprašanja o položaju, pokaže, da ni tako. Največ uvida v lasten položaj pokažejo katoličanke, ki izpostavijo nadvlado duhovnikov, medtem ko mormonke in Jehovove priče trdijo, da so enakovredne moškim v vseh pogledih. Ugotavljava tudi, da jim je enakost manj pomembna kot pozitivni vidiki pripadnosti skupnosti (notranji mir, uteha in podpora v veri itd.). Katoličanke, muslimanke in mormonke vzpostavljajo odnose tako z ljudmi znotraj kot tudi zunaj skupnosti, medtem ko so Jehovove priče omejene večinoma na socialne stike znotraj skupnosti. Prispevek magistrskega dela vidiva v tem, da sva raziskali področje, ki je bilo pred tem manj raziskano. Prav tako sva dali glas ženskam, da same spregovorijo o svojem pogledu na lasten položaj.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-06 02:56:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107913</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
