Proces pomoči na podlagi potreb družin z otroki s posebnimi potrebamiČergan Ristić, Aleksandra (Avtor) Ozbič, Martina (Mentor) Kompan Erzar, Katarina (Komentor) otrok s posebnimi potrebamiRojstvo otroka s posebnimi potrebami neizogibno vpliva na spremembo družinske dinamike. Člane družine prisili k iskanju novih vzorcev delovanja, k vzpostavitvi ravnotežja in jim vsiljuje novo vrsto identitete – identiteto invalidnosti. Predmet raziskovanja so tako družine z otroki s posebnimi potrebami, izražanje posebne potrebe v družinski dinamiki s poudarkom na soočanju s posebno potrebo otroka, zadovoljevanje potreb, spremembe obstoječih vlog, soočanje z izzivi in potrebne prilagoditve, doživljanje socialne (iz/v)ključenosti, posluževanje vrst pomoči, potrebna dodatna pomoč in podpora, informiranost glede možnih virov pomoči in podpore, izkušnje zadovoljstva s procesom pomoči in nenazadnje perspektiva procesa pomoči. Družine z otroki s posebnimi potrebami so pri vzpostavitvi ravnovesja ranljive, šibke in nemočne, zato potrebujejo socialno oporo in podporo različnih strokovnih služb. Predmet raziskovanja so tudi strokovni delavci, njihovo razumevanje pojma otroka s posebnimi potrebami, razumevanje potreb družine, vrste pomoči in podpore, ki jo lahko ponudijo, informiranost glede možnih virov v Sloveniji in v tujini, možnosti strokovnega izpopolnjevanja, doživljanje interakcij z družinami in nenazadnje perspektiva za izboljšanje procesa pomoči. V metodologiji smo s kvalitativnim raziskovalnim pristopom in tehniko polstrukturiranega intervjuja izvedli intervjuje z desetimi družinami z otroki s posebnimi potrebami z izkušnjo sodelovanja s strokovnimi službami na področju skrbi ranljivejših družin iz vladnih in nevladnih organizacij ter z desetimi strokovnimi delavci s teh področij. V ta namen smo oblikovali dva različna vprašalnika, posebej za družine in posebej za strokovne delavce. Transkripciji intervjujev je sledilo kodiranje izjav znotraj posameznih faz. Dobljene podatke smo prikazali deskriptivno in v tabelah. Z interpretacijo rezultatov smo poglobili spoznanja o moči rojstva OPP, o konceptu delovnega odnosa pomoči za družine z otroki s posebnimi potrebami ter o perspektivi potreb družine in strokovnih delavcev v procesu pomoči. Ugotavljamo, da trenutna pomoč ne omogoča razreševanja stisk in težav, družine so prezrte, nevidne, neupoštevane, brez zadostnih virov informacij, prilagoditev in podpore, občutijo stigmatizacijo, izključenost, zaradi omejenih finančnih virov so postavljene v neenakovreden položaj z drugimi ter so nezadovoljne s strokovnimi službami. Družine socialno oporo najpogosteje dobijo pri sorodnikih, strokovnih delavcih in prijateljih. Socialnega delavca omenijo kot primer dobre prakse. Strokovni delavci povedo, da nimajo zadovoljivega dodatnega izobraževanja, mreženja med strokovnimi službami in tudi ne dovolj timskega dela. Po njihovih izkušnjah so družine neodzivne, nesodelovalne, pričakujejo takojšnje rešitve, ne spoštujejo dogovorov in presojajo strokovno delo. Na osnovi opravljene raziskave predlagamo dopolnjen, celostni in individualizirani pristop, ki izhaja izključno iz potreb družin z otroki s posebnimi potrebami in zajema sodobne koncepte procesa pomoči, vključno s predlogom izboljšav za lažjo inkluzijo družin z otroki s posebnimi potrebami v družbo. Namen izboljšanja je kakovost in učinkovitost delovanja v družino usmerjenih storitev.20192019-06-04 02:50:40Doktorsko delo/naloga107902sl