Zaznavno-motorični program za razvijanje predpisalnih spretnosti v predšolskem obdobjuPoljanšek, Mirjam (Avtor) Smrtnik Vitulić, Helena (Mentor) Košak Babuder, Milena (Komentor) predpisalne spretnostiOb vstopu v šolo imajo otroci pogosto težave pri usvajanju spretnosti pisanja. Težave se lahko pojavijo na zaznavnem področju, pri ustreznosti prijema pisala, na področju vidno-motorične koordinacije, fino-motoričnih spretnosti ipd. Otrok tako nima usvojenih predpogojev, ki so potrebni za nadaljnje učinkovito učenje zapisa črk in številk. Na področju predpisalnih spretnosti lahko veliko naredimo že v predšolskem obdobju. Z različnimi intervencijami na področju predpisalnih spretnosti razvijemo spretnosti, ki so ključnega pomena za nadaljnje uspešno opismenjevanje v osnovni šoli in posledično preprečimo mnogo težav, ki se lahko pojavijo pri učencih, ki so rizični za pojav učnih težav. V magistrskem delu smo izvedli raziskavo, v kateri smo na vzorcu predšolskih otrok s težavami v razvoju želeli preveriti učinke zaznavno-motoričnega programa predpisalnih spretnosti. Oblikovali smo ga na podlagi programa Pisanje od samega začetka (ang. Write from the start) avtorjev Teodoresca in L. Addy (1996). Prav tako smo dosežke otrok, ki so bili vključeni v program predpisalnih spretnosti, po zaključku programa primerjali z dosežki vrstnikov, ki v program niso bili vključeni in so predopismenjevalne spretnosti razvijali v skladu s pričakovanim razvojem. Zastavljeni cilji raziskave so bili: (1) preveriti predpisalne spretnosti vseh šestih izbranih otrok (treh s težavami v razvoju in treh brez teh težav), ki smo jih izbrali na podlagi poročanja vzgojiteljice in staršev, (2) oblikovati in izvesti zaznavno-motorični program predpisalnih spretnosti po programu Pisanje od samega začetka (ang. Write from the start) avtorjev Teodoresca in L. Addy (1996) ter (3) ugotoviti, ali so otroci s težavami v razvoju, ki so bili vključeni v zaznavno-motorični program, napredovali na področju predpisalnih spretnosti in v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki v zaznavno-motorični program niso bili vključeni in niso kazali odstopanj na izbranem področju raziskovanja. Rezultati začetne ocene predpisalnih spretnosti so pokazali, da so otroci iz eksperimentalne skupine imeli več težav na različnih področjih predpisalnih spretnosti kot otroci iz kontrolne skupine, čeprav se te težave niso pokazale pri vseh otrocih in na vseh vključenih področjih. Rezultati končne ocene predpisalnih spretnosti so pokazali, da so otroci iz eksperimentalne skupine v času izvajanja programa napredovali na področju predpisalnih spretnosti (vidna konstantnost predmeta, razlikovanje figura – ozadje, tekočnost izvajanja, prijem pisala), pri čemer sta dva otroka s težavami v razvoju napredovala bolj kot otrok s težavami v razvoju, pri katerem so se pokazali razvojni zaostanki oz. težave na področju risanja oblik in slike, vidno-motorične koordinacije, združevanja leve in desne strani, prilagajanja oči razdalji in vidnega sledenja ter prostorske orientacije. Otroci iz eksperimentalne skupine so napredovali tudi v primerjavi z otroki iz kontrolne, predvsem na področju vidno-motorične koordinacije in prijema pisala, pri čemer pri vidni konstantnosti predmeta, razumevanju velikosti predmetov, tekočnosti izvajanja ter položaju telesa med risanjem pri končni oceni ni prišlo do razlik. Otroci iz kontrolne skupine so dosegli nekoliko boljši rezultat pri linearnem nadzoru. Z magistrskim delom želimo doprinesti k boljšemu razumevanju, ocenjevanju in razvijanju predpisalnih spretnosti predšolskih otrok, ki so potrebne za učinkovito usvajanje pisave v začetnih letih šolanja.20192019-06-01 02:53:05Magistrsko delo/naloga107866sl