<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107862"><dc:title>Trening vodenega branja v angleščini z učenci z disleksijo</dc:title><dc:creator>Kovič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pižorn,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vodeno branje</dc:subject><dc:description>Disleksija je najpogostejša specifična učna težava, ki jo zasledimo v slovenskih šolah. Učenci, ki imajo disleksijo, se soočajo z lažjimi ali težjimi bralno-napisovalnimi težavami. Ti učenci pogosto nimajo težav le z usvajanjem slovenskega jezika kot učnega jezika, ampak tudi tujih jezikov. Angleščina se kot prvi tuji jezik poučuje v večini slovenskih šol (92 % osnovnih šol). Hkrati je od šolskega leta 2016/17 obvezno učenje angleščine v drugem razredu osnovne šole, ki se mu bodo kmalu pridružili tudi učenci prvih razredov. To pomeni, da bo učenje angleščine kot tujega jezika postalo obvezno za vse učence od začetka šolanja naprej. Zgodnje učenje tujih jezikov prinaša številne prednosti tudi za učence z disleksijo, če se učitelji zavedajo, da imajo ti učenci težave s fonološkim zavedanjem, pomnjenjem in razvijanjem zmožnosti avtomatizacije dekodiranja črk in besed, njihovim priklicem in s tem večkrat omejeno besedišče trenutnega priklica. Učenci z disleksijo morajo zato razviti kompenzacijske strategije, učitelji tujega jezika pa morajo biti usposobljeni za izvajanje učinkovitih pristopov poučevanja angleščine kot tujega jezika, da lahko prav vsi učenci, tudi tisti z disleksijo, postanejo uspešni pri učenju angleščine.  
Namen magistrskega dela je bil preizkusiti pristop vodenega branja pri usvajanju angleščine kot tujega jezika pri učencih z disleksijo v obliki treninga in ugotoviti, kakšen vpliv ima drugačen oziroma bolj ekspliciten pristop vodenega branja na bralne spretnosti v angleščini pri učencih z disleksijo. Uspešnost treninga vodenega branja smo ugotavljali s primerjavo začetnih in končnih rezultatov preizkusa bralnega razumevanja angleških besedil pri eksperimentalni in kontrolni skupini. Obe skupini so sestavljali po trije učenci z disleksijo, ki so obiskovali četrti oziroma peti razred osnovne šole. Za bolj natančen vpogled v znanje angleščine pri učencih, vključenih v raziskavo z vidika njih samih in njihovih učiteljic, smo uporabili Vprašalnik o motivaciji in splošnem znanju angleščine učencev ter Vprašalnik o okoljskih dejavnikih, ki lahko vplivajo na usvajanje angleščine. Vprašalnik o motivaciji in splošnem znanju angleščine učencev sta izpolnili učiteljici angleščine, ki sta poučevali v raziskavo vključene učence, vključeni učenci pa so izpolnili Vprašalnik o okoljskih dejavnikih. Analiza izvedenega treninga vodenega branja je pokazala, da je pristop vodenega branja učinkovit pri prepoznavanju angleških črk in glasov, pravilnejšem in bolj tekočem branju angleških besedil, pridobivanju angleškega besedišča in globljem bralnem razumevanju v angleščini pri učencih z disleksijo, ki so bili vključeni v trening. Analiza rezultatov je pokazala pomembne razlike med eksperimentalno in kontrolno skupino učencev na več področjih branja. Ker pa sta bila vzorca majhna, rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo učencev z disleksijo.</dc:description><dc:publisher>[M. Kovič]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-01 02:52:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107862</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
