<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107857"><dc:title>Merjenje dosega komunikacije med končno napravo in prehodom LoRa</dc:title><dc:creator>SLUGA,	DAVID	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>IoT</dc:subject><dc:subject>LPWAN</dc:subject><dc:subject>LoRa</dc:subject><dc:subject>meritve</dc:subject><dc:subject>doseg</dc:subject><dc:description>LoRa in LoRaWAN sta skupek protokolov, ki naj bi omogočila efektivno in cenovno sprejemljivo implementacijo nizko energijskih prostranih omrežij, za namene interneta stvari (IoT), pa naj bo to v industriji, logistiki ali pametnih mestih. LoRaWAN predstavlja omrežje, v katerem komunicirajo naprave s protokolom LoRa. V tej nalogi sem se osredotočil predvsem na protokol LoRa in njegove lastnosti. Organizacija LoRa Alliance, razvijalec tehnologij LoRaWAN ter LoRa, oglašuje visok doseg komunikacije, 2-4 km v mestnem okolju in pa vse do 15 km izven mest. Kako pa se le ta obnese v praksi? Predpostavil sem, da so zaradi različnih okoljskih vplivov realne sposobnosti te tehnologije slabše od oglaševanih. Odločil sem se, da zadevo preverim v več okoljih z različnimi parametri povezave. S prehodom LoRa na različnih fiksnih točkah, pomočnikom in končno napravo sem se tako z avtomobilom podal po cestah v Ljubljani in njeni okolici in prišel do pričakovanih zaključkov. Seveda je v zakup treba vzeti, da je bila oprema vstopnega ranga ter da LoRa prehod ni bil vedno optimalno pozicioniran, vendar rezultati pokažejo, da je realni doseg protokola LoRa za več kot polovico manjši od oglaševanega.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-31 11:00:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107857</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
