Ustavna sredstva parlamentarne opozicije po predlagani spremembi Ustave republike SlovenijeRutar, Andrej (Avtor) Kaučič, Igor (Mentor) Štefanec, Iztok (Komentor) Državni zborvladaopozicijapostopek oblikovanja vladenadzorkonstruktivna nezaupnicasprememba Ustave.Sistemi organizacije državne oblasti se razlikujejo po načinu delitve oblasti, organih, ki so nosilci te oblasti ter njihovih medsebojnih odnosih. Parlamentarni sistem, ki je uveljavljen tudi pri nas, temelji na načelu delitve oblasti. Organi državne oblasti med seboj sodelujejo, se nadzorujejo, med njimi pa je z namenom preprečitve zlorabe oblasti vzpostavljen sistem zavor in ravnovesij. V moderni demokraciji med strankami na volitvah vedno poteka tekma za čim višje število glasov, zmago na volitvah in prevzem oblasti. Zmagovalna večina se poveže ter oblikuje vlado, stranke, ki niso članice koalicijske večine, pa čakajo na svojo priložnost na naslednjih volitvah. Vendar mora biti njihov glas vseeno slišan, saj odločitve večine postanejo tudi odločitve manjšine, ki mora zato imeti možnost vpliva na sprejemanje odločitev, poleg tega je pomembna tudi možnost nadzora dela koalicijske večine in izvršilne veje oblasti, v ta namen pa ima opozicija na voljo različne instrumente nadzora. Opozicija ima možnost uporabe svojih sredstev na različnih področjih, v okviru zakonodajne, volilne ter nadzorne funkcije Državnega zbora. Nosilec izvršilne oblasti je v parlamentarnih sistemih vlada, ki je parlamentu odgovorna za svoje delo, brez njegove podpore pa ne more delovati. Parlament, znotraj njega zlasti tudi opozicija, ima na voljo več instrumentov nadzora nad delom vlade, najpomembnejši so poslansko vprašanje, interpelacija in konstruktivna nezaupnica. Nesoglasja med parlamentom in vlado lahko privedejo do politične krize, v končni posledici pa tudi do razpustitve parlamenta in novih volitev. Obstaja več različic parlamentarnega sistema, razlikujejo pa se po načinu oblikovanja, sestavi in delovanju vlade. Naša ureditev se zgleduje po nemškem modelu, pri čemer pa v smeri skupščinske ureditve od njega odstopa v nekaterih pomembnih elementih. Predvsem je tu mišljeno imenovanje ministrov s strani Državnega zbora ter s tem povezani instrumenti, ki povečujejo individualno odgovornost posameznih ministrov v razmerju do Državnega zbora, kar je neskladno z modernimi parlamentarnimi sistemi, ki poznajo predvsem kolektivno odgovornost vlade. Taka ureditev relativizira pomen instituta konstruktivne nezaupnice, ki smo ga sprejeli iz nemškega modela. Zaradi naše neučinkovite ureditve bi bile smiselne ustavne spremembe, kar je zaznal tudi Državni zbor, saj je skupina poslancev predlagala spremembo ustavnih določb, ki se nanašajo na oblikovanje Vlade, v odzivu na ta predlog pa je nastal še predlog Strokovne skupine, ki je predlog poslancev analizirala. Ta naloga obravnava predlagani spremembi Ustave, predlog poslancev in predlog Strokovne skupine, s poudarkom na učinke predlaganih sprememb na položaj opozicije. Poleg tega so v nalogi predstavljene tudi nekatere druge možne spremembe Ustave, ki se nanašajo na način oblikovanja Vlade. Vsak predlog spremembe Ustave našo veljavno ureditev približuje določeni podvrsti parlamentarnega sistema. Pred sprejetjem kakršnekoli spremembe Ustave je torej vredno razmisliti, kateri ureditvi se želimo približati in kakšen vpliv na našo trenutno ureditev bi imel sprejem določene spremembe Ustave.20192019-05-31 07:45:03Magistrsko delo/naloga107852sl