<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107835"><dc:title>Izvor nekaterih potencialno toksičnih prvin v celjskih otroških peskovnikih</dc:title><dc:creator>Pompe,	Natalija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Miler,	Miloš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroški peskovniki</dc:subject><dc:subject>Celje</dc:subject><dc:subject>toksične prvine</dc:subject><dc:subject>SEM/EDS</dc:subject><dc:subject>zaporedni izluževalni test</dc:subject><dc:description>Območje Celja je močno onesnaženo z nekaterimi potencialno toksičnimi prvinami (PTE), kot so Ba, Cu, Pb in Zn. Namen magistrske naloge je bil pregled in interpretacija stanja onesnaženosti peskovnikov in tal ob njih, primerjava vsebnosti PTE v frakciji, ki je mešanica zelo drobnega peska in melja (od 0,04 do 0,125 mm), ter v frakciji debelozrnatega melja (&lt; 0,04 mm) in tleh. Te dve frakciji sem označila kot drobno in srednjo. Za najbolj onesnažene vzorce peska in tal sem z vrstično elektronsko mikroskopijo/energijsko disperzijsko spektroskopijo (SEM/EDS) skušala ugotoviti nosilce PTE in iz podatkov o izlužljivosti PTE podati oceno potencialne ogroženosti otrok, ki so v stiku z onesnaženimi peski in tlemi. Vsebnost PTE sem za osemnajst vzorcev peska iz peskovnikov ter za devet vzorcev tal ob najbolj onesnaženih peskovnikih izmerila z rentgensko fluorescenčno analizo (XRF). V nekaterih vzorcih sem ugotovila povišane vsebnosti Ba, Cu, Pb in Zn, ki so presegale zakonsko dovoljeno mejo. Primerjava obeh frakcij je pokazala, da je drobna frakcija bolj onesnažena, v njej pa so tudi večji razponi vsebnosti PTE. S primerjavo tal in peska sem ugotovila, da so tla bolj bogata z glavnimi oksidi, vsebujejo pa tudi močno presežene vsebnosti PTE glede na zakonsko dovoljene količine. Analiza vzorcev peska iz Puconcev ter Moravč je potrdila, da ne vsebuje kritičnih vsebnosti PTE ter da so bili le ti prinešeni v peske po njihovi menjavi. Nosilci PTE v pesku in tleh so minerali: galenit (PbS), ceruzit (PbCO3), sfalerit (ZnS), smitsonit (ZnCO3) ter barit (BaSO4), kar kaže na povezavo z mežiškim orudenjem (neustrezna menjava peska) ter na žganje rude v nekdanji Cinkarni Celje. V pesku in v večjih količinah v tleh sem našla tudi steklasta zrna žlindre s kompleksno kemično sestavo. Žlindra je nastala kot ostanek praženja sfaleritne rude v preteklosti, odložena pa je po več lokacijah v Celju in v okolici. Nosilec Fe je mineral hematit (Fe2O3), kar kaže na povezavo z železarno Štore. Ti delci so lahko bili v manjši meri prinešeni po zraku ali pa z onesnaženimi tlemi. Večina PTE je izlužjiva že v 2. fazi s šibko kislino, kar pomeni, da se le-te zelo hitro sprostijo in vežejo v rastline ter so zelo nevarne za ljudi. Najbolj so izpostavljeni otroci, ki lažje absorbirajo toksične prvine.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-30 07:15:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107835</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
