<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107829"><dc:title>Razvijanje tehniške inovativnosti učencev od prvega do petega razreda na primeru modela jadralnega letala</dc:title><dc:creator>Uršič,	Aja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jamšek,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učitelji tehnike</dc:subject><dc:subject>tehniška inovativnost</dc:subject><dc:subject>tehniško izobraževanje</dc:subject><dc:subject>tehnika in tehnologija</dc:subject><dc:subject>učni modeli</dc:subject><dc:subject>jadralna letala</dc:subject><dc:subject>spoznavanje okolja</dc:subject><dc:subject>eksperiment</dc:subject><dc:subject>induktivno učenje</dc:subject><dc:subject>poizvedovalno učenje</dc:subject><dc:subject>klasično poučevanje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Izhodišče magistrskega dela je usmerjeno v doprinos razvijanja tehniške inovativnosti pri učencih na razredni stopnji preko induktivnih metod poučevanja, in sicer na primeru modela jadralnega letala. V delu so podana strokovna izhodišča o modelih jadralnih letal za učence 2. razreda na podlagi katerih smo določili tudi primerni mrežni model jadralnega letala in modelni model jadralnega letala. Nedavno predlagani učni model za razvijanje tehniške inovativnosti učencev na razredni stopnji smo izvedli v praksi. Po učnem modelu smo izdelali učni pripravi na temo izdelovanja izdelka – model jadralnega letala – v sklopu pouka pri obveznem osnovnošolskem predmetu spoznavanja okolja v 2. razredu za kontrolno in eksperimentalno skupino. Kontrolna skupina je bila deležna strategije poučevanja s tradicionalno obliko, eksperimentalna skupina pa skladno z učnim modelom prevladujoče aktivne oblike strategij, izmed katerih je prevladovala strategija poizvedovalnega učenja. Z izdelavo izdelka v razredu z različnim načinom izvedbe smo ugotavljali, v katerem primeru izkazujejo učenci višjo stopnjo tehniške inovativnosti. Empirični preizkus je obsegal štirih oddelke 2. razredov na eni izmed osnovnih šol. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da so pri pisanju testov višjo stopnjo znanja izkazovali učenci kontrolne skupine, pri kateri se je izvajalo klasično poučevanje. Višjo stopnjo tehniške inovativnosti so dosegli učenci eksperimentalne skupine, ki je bila deležna poizvedovalnega učenja. Ti učenci so zaradi manj vodenega in usmerjenega pouka razmišljali širše in dosegli višjo stopnjo samostojnega dela. Razvidno je tudi, da z induktivnimi metodami razvijemo poleg višje stopnje tehniške inovativnosti tudi višjo stopnjo kritičnega razmišljanja. Predlagani učni model za razvijanje tehniške inovativnosti je pokazal, da obstajajo razlike med spoloma. Uspešnejši so bili učenci. Učenci so zaznavno bolj vajeni klasičnega poučevanja kot novega načina izvajanja učne ure, ki smo se ga poslužili pri eksperimentalni skupini, saj le-ta zahteva višjo stopnjo samostojnega dela.</dc:description><dc:publisher>[A. Uršič]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-29 03:10:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107829</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
