<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107828"><dc:title>Delo z uporabniki psihoaktivnih substanc znotraj vzgojnih zavodov in stanovanjskih skupin</dc:title><dc:creator>Antončič,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sande,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>droge</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava problematiko dela z uporabniki PAS v vzgojnih zavodih in stanovanjskih skupinah, saj so ti prvotno namenjeni otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, zato  nimajo primernih pristopov za delo z uporabniki PAS. 
V teoretičnem delu so predstavljeni statistični podatki o uporabi PAS v splošni populaciji in populaciji mladostnikov v vzgojnih zavodih, zakonodaja glede PAS v Sloveniji, vrste uporabe PAS, varovalni dejavniki in dejavniki tveganja. Predstavljene so tudi značilnosti vzgojnih zavodov, njihove populacije in načinov dela v njih. Poleg tega pa so predstavljeni tako splošni načini dela z uporabniki PAS kot tudi delo z uporabniki znotraj zavodov za prestajanje kazni zapora in vzgojnih zavodov v Sloveniji in tujini. Zanimalo me je, kako poteka delo z uporabniki PAS v slovenskih vzgojnih zavodih.
Namen empiričnega dela je tako ugotoviti, kako uporaba PAS vpliva na delo v vzgojnih zavodih, kako to delo poteka, kateri so primeri dobre prakse, kako poteka sodelovanje z zunanjimi organizacijami in kakšni so cilji pri delu z uporabniki PAS. S tem želim socialnim pedagogom in drugim strokovnim delavcem približati problematiko dela z uporabniki PAS v vzgojnih zavodih, predstaviti možnosti za sodelovanje z zunanjimi organizacijami in odpreti vprašanje, kako bi se lahko trenutno stanje izboljšalo. Za raziskovanje sem uporabila kvalitativni pristop, pri čemer je bilo v raziskavo vključenih 6 vzgojiteljev iz štirih različnih vzgojnih zavodov in 2 zunanji strokovnjakinji iz organizacij, ki sodelujejo z vzgojnimi zavodi pri delu z uporabniki PAS. 
Po mnenju intervjuvancev je uporaba PAS pogosta pri mladostnikih v vzgojnih zavodih, vendar vpliva negativno tako na delo s posameznimi mladostniki  kot tudi na ostale mladostnike in delo z njimi. Uporabnike PAS obravnavajo na različne načine, vendar je zgolj v enem izmed sodelujočih zavodov vzpostavljen konkreten program za delo. Poleg dela znotraj zavoda je v večini sodelujočih zavodov prisotno tudi sodelovanje z zunanjimi organizacijami, v katerih nudijo individualno ali skupinsko obravnavo, delo z družino ali delo z zaposlenimi. Po mnenju intervjuvancev bi bil idealen cilj pri delu z uporabniki doseganje abstinence, vendar so prisotni tudi drugi cilji kot so zmanjševanje škode, manj tvegana uporaba in pripravljenost mladostnika na življenje izven zavoda. Sicer pa po ugotovitvah raziskave v Sloveniji ni primernega programa za obravnavo mladostnikov, ki so odvisni od PAS.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-29 03:09:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107828</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
