<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107827"><dc:title>Analiza delovanja koračnega motorja</dc:title><dc:creator>PORENTA,	MARTIN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jarm,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hibridni koračni motor</dc:subject><dc:subject>napajalno vezje</dc:subject><dc:subject>modeliranje in simulacija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo se posvetili analizi koračnih motorjev, še posebej hibridnih koračnih motorjev. Najprej smo si ogledali zgradbo ter osnovne lastnosti hibridnih koračnih motorjev. Nato smo na podlagi fizikalnih zakonitosti izpeljali sistem diferencialnih enačb, ki predstavlja osnovo modela koračnega motorja. Model koračnega motorja smo realizirali v programskem okolju Matlab. Preden smo model lahko začeli uporabljati, smo morali na izbranem koračnem motorju izmeriti določene parametre, kot sta koeficient viskoznega trenja in napetostna konstanta koračnega motorja.  
Na modelu smo izvajali različne eksperimente in rezultate simulacije primerjali z rezultati meritev na realnem motorju. Še posebej nas je zanimalo, kako dobro se bo ujemala momentno-hitrostna karakteristika modela in realnega motorja, saj nas v praksi pogosto zanima, kakšno breme bo lahko motor pri neki hitrosti vrtenja poganjal. Pri verifikaciji modela smo si pomagali tudi z modelom koračnega motorja iz Simulinkove knjižnice.
Z rezultati simulacije smo kar zadovoljni, saj so pokazali, da model dobro opiše osnovno delovanje koračnega motorja, torej gibanje po korakih, potek toka v navitjih koračnega motorja, spreminjanje kotne hitrosti in navora med gibanjem motorja. Uspelo nam je simulirati tudi momentno-hitrostno karakteristiko motorja. Sama oblika karakteristike se ujema s teorijo, to se pravi pri nižjih hitrostih imamo resonančno območje, nato navor naraste in pri višjih obratih spet pade. Simulirano karakteristiko primerjamo tudi z izmerjeno karakteristiko realnega motorja, ampak se na žalost izmerjena karakteristika ne ujema najbolje s simulirano. Kljub vsemu menimo, da bi bil naš model uporaben za simulacijo večjih sistemov, ki za pogon uporabljajo hibridni koračni motor.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-28 12:25:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107827</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>