<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107801"><dc:title>Primerjava čitljivosti rokopisne in linearne pisave ter pisave s serifi</dc:title><dc:creator>Kovačič,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pušnik,	Nace	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>digitalizacija</dc:subject><dc:subject>linearna pisava</dc:subject><dc:subject>pisava s serifi</dc:subject><dc:subject>rokopis</dc:subject><dc:subject>tipografija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo predstavili podroc&amp;#780;je tipografije. V prvem delu smo definirali osnovne teoretic&amp;#780;ne vidike tipografije in opredelili značilnosti različnih pisav. 
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, katere pisave so na zaslonu bolj čitljive in hitreje berljive. Za upodabljanje na zaslonu ni primerna vsaka pisava, saj zaradi različnih oblikovnih značilnosti ne pripomore k hitremu zaznavanju in razumevanju napisanega. 

V raziskovalnem delu smo oblikovali lastno pisavo, ki smo jo digitalizirali na podlagi skic. Poimenovali smo jo citkat. V raziskavi smo pripravili tri besedila, ki so bila zapisana s tremi različnimi pisavami. Primerjali smo hitrost branja in število fiksacij. Rezultate raziskave smo pridobili s pomočjo naprave za sledenje očesnim premikom. S pomočjo raziskave smo prišli do zaključka, da se je rokopis za branje na zaslonu izkazal za primernejšega, kot smo pričakovali. Potrdili smo tudi začetno hipotezo, da se bo najbolje obnesla pisava s serifi, saj le-ti v besedilu delujejo kot pomožno orodje, ki bralca usmerja med črkami in besedami.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-26 07:45:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107801</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
