<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107782"><dc:title>Pogodbene podlage za opravljanje funkcije poslovodne osebe</dc:title><dc:creator>Radovan,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tičar,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poslovodna oseba</dc:subject><dc:subject>statusno-pravno razmerje</dc:subject><dc:subject>pogodbeno-pravno razmerje</dc:subject><dc:subject>pogodba o zaposlitvi</dc:subject><dc:subject>pogodba o opravljanju funkcije</dc:subject><dc:subject>delovnopravno varstvo</dc:subject><dc:subject>ekonomsko odvisna oseba</dc:subject><dc:description>Poslovodna oseba je ne glede na obliko gospodarske družbe, v kateri opravlja svoje delo, s to gospodarsko družbo v statusno-pravnem in pogodbeno-pravnem položaju. Položaja sta  načeloma neodvisna eden od drugega, na nekaterih področjih pa vseeno povezana. Tako je imenovanje, kot formalen vstop v statusno-pravni položaj potrebno za to, da se lahko sklene pogodba o opravljanju funkcije. Ta je običajno pogodba civilnega prava, katero pa pogosto relevantna zakonodaja ne pozna kot nominatno pogodbo, pač pa jo svobodno sklepata pogodbeni stranki – poslovodna oseba na eni strani, ter nadzorni svet, upravni odbor ali pa skupščina družbenikov (odvisno od statusne ureditve družbe) na drugi strani. V Republiki Sloveniji pa se kaže posebnost, saj delovna zakonodaja omogoča tako sklenitev civilno pravnih pogodb, kakor tudi pogodb o zaposlitvi, za kar se stranki običajno odločata. Takšna ureditev pa je gledano iz perspektive določil nacionalne in mednarodne delovne zakonodaje neutemeljena, saj poslovodne osebe pogosto v svojem pogodbenem položaju z družbo niso podrejeni delodajalcu, torej niso podvrženi navodilom in nadzoru delodajalca, zaradi česar njihovo razmerje ni mogoče opredeliti kot delovno razmerje. Iz tega vzroka ni povsem jasno, zakaj se je zakonodajalec odločil za takšno ureditev. Nadalje, pa se v primeru, ko poslovodna oseba in gospodarska družba sklenita civilno pravno pogodbo o opravljanju funkcije kaže možnost, da bi poslovodni osebi pripadalo vsaj omejeno delovnopravno varstvo, kot ekonomsko odvisni osebi.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-25 07:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107782</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
