Hišna preiskavaKorošec, Sabina (Avtor) Gorkič, Primož (Mentor) Hafner, Miha (Komentor) nedotakljivost stanovanjahišna preiskavapreiskava odvetniške pisarnezaupno razmerjepravica do zasebnostiodvetniška zasebnostUstavno sodišče Republike SlovenijeEvropsko sodišče za človekove praviceZKP-NV magistrskem diplomskem delu je obravnavano preiskovalno dejanje hišne preiskave, s poudarkom na preiskavah odvetniških pisarn. Najprej je nekaj besed namenjenih splošni zasebnosti ter pregledu mednarodne in nacionalne pravne podlage. Odvetniki so v evropskih nacionalnih zakonodajah različno obravnavani, a vsem ureditvam je skupno, da zaščito zagotavljajo. Ker v Evropski konvenciji o človekovih pravicah ni nobenih določb, ki bi to področje posebej urejale, je pomembno delovanje Evropskega sodišča za človekove pravice, ki skrbi za njeno razlago, na katero se večkrat tudi sama sklicujem. Sledi obravnava posebnega položaja odvetnikov, ki izhaja iz zaupnega razmerja med njimi in strankami. Samo če bo stranka odvetniku zaupala, bo odvetnik lahko zagotovil učinkovito obrambo. Zaradi posebnega položaja splošni pogoji za hišno preiskavo ne zadoščajo, zato poleg splošnih potrebujemo še posebne. Ker teh slovenska ureditev ne zagotavlja v zadostni meri, je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo U-I-115/14, Up-218/14 ugotovilo številne kršitve človekovih pravic odvetnikov, pri katerih so bile opravljene preiskave, in da sta Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu neskladna z Ustavo Republike Slovenije. V zadnjem delu je obravnavana nova ureditev, ki prinaša pomemben korak naprej glede varstva strank, ki si poiščejo pravno pomoč pri odvetnikih. Gre za prehodno ureditev, določeno s strani Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki velja dokler zakonodajalec neustavnosti ne odpravi, in novelo Zakona o kazenskem postopku, ki je bila sprejeta 26. marca 2019 (veljavnost: 15 dni po objavi, uporaba: 6 mesecev po uveljavitvi).20192019-05-22 07:45:03Magistrsko delo/naloga107749sl