Vpliv dveh različnih gibalnih nalog na kazalce stabilnosti trupaRošker, Jernej (Avtor) Šarabon, Nejc (Mentor) Truphrbtenicastabilnostkrepilne vajetekmišična zmogljivostpredpripravljene prilagoditve telesne držerefleksni odziviHrbtenica in trup sta pomembna člena kinetične verige človeškega telesa. Hrbtenica nudi osrednjo oporo skeletu in ščiti hrbtenjačo, medtem ko stabilen trup omogoča mobilnost okončin in skrbi za prenos energije preko telesa med gibanjem. Ključni dejavniki, ki določajo stabilnost trupa, so: anatomska zasnova telesa, lastnosti mišično-tetivnega sistema in delovanje upravljalnega sistema. Upad stabilnost trupa lahko negativno vpliva na športno zmogljivost in privede do nastanka poškodb. Med pomembnejše dejavnike, ki lahko zmanjšajo stabilnost, sodi upad mišične zmogljivosti po dolgotrajnem in visoko intenzivnem izvajanju gibalnih nalog. Slednje bi lahko v grobem delili na (i) gibalne naloge, pri katerih prihaja do izoliranega obremenjevanja predelov telesa, kot na primer med izoliranimi krepilnimi vajami, in (ii) gibalne naloge, pri katerih prihaja do povečane aktivnosti celotnega telesa in podpornih sistemov, kot je tek. Čeprav so v literaturi znani nekateri učinki lokalnega upada mišične zmogljivosti na aktivnost mišic trupa med stabilizacijskimi odzivi na pričakovano in nepričakovano motnjo drže, učinkov teka na slednje ne poznamo. Z vidika priprave varne in učinkovite športne vadbe bi bilo smiselno poznati učinke obeh tipov gibalnih nalog na stabilnost trupa. S tem namenom smo v naši študiji preverjali učinek lokalnih krepilnih vaj za mišice trupa in srednje do visoko intenzivnega teka na stabilizacijske odzive mišic trupa med predpripravljenimi prilagoditvami drže in refleksnimi odzivi. V študiji je sodeloval 101 preiskovanec. Razdeljeni so bili v dve skupini. V prvi skupini (TEK) (51 preiskovancev, 20 žensk in 31 moških, 1,78 ± 3,2 m; 73,5 ± 6,8 kg; 24,5 ± 2,2 let), smo preverjali učinke 12-minutnega srednje do visoko intenzivnega teka in v drugi skupini (MOČ) (50 preiskovancev, 29 žensk in 21 moških, 1,74 ± 2,9 m; 71,5 ± 5,9 kg; 24,7 ± 3,1 let) učinke lokalnih krepilnih vaj za upogib, izteg in oba stranska upogiba trupa. Preiskovanci so pred in po utrujajoči gibalni nalogi izvedli sklop naslednjih meritev; meritve predpripravljenih prilagoditev in refleksnih odzivov mišic trupa na motnjo drže, meritve ravnotežja med sedenjem na nestabilni podlagi, aktivne repozicijske napake v smeri predklona trupa in meritve največjega zavestno proizvedenega navora v smeri iztega in upogiba trupa. Gibalni nalogi sta imeli statistično značilno različen vpliv na upad največjega navora v smeri iztega in upogiba trupa. V skupini MOČ se je ta znižal v smeri iztega in upogiba trupa, česar nismo zasledili v skupini TEK. Sprememb v največjem navoru v nobeni od skupin niso spremljale spremembe v vrednostih integriranega elektromiografskega signala. Ravno tako v nobeni od skupin ni prišlo do sprememb v aktivni repozicijski napaki trupa. Hitrejši pričetek mišične aktivnosti med refleksnim odzivom smo v skupini MOČ opazili za zunanjo poševno trebušno mišico. Med predpripravljenimi prilagoditvami drže je prišlo do skrajšanja latenc preme trebušne mišice v skupini TEK in zunanje poševne trebušne mišice v skupini MOČ. Spremembe vrednosti integriranega elektromiografskega signala med predpripravljenimi prilagoditvami drže in refleksnimi odzivi nismo zasledili. Ravno tako v teh dveh nalogah ni prišlo do značilnih sprememb v velikosti pomika skupne točke pritiska telesa na podlago. Med sedečo ravnotežno nalogo so se v skupini TEK zmanjšale vse hitrostne in amplitudne spremenljivke in v skupini MOČ vse frekvenčne spremenljivke. V skupini MOČ je po gibalni nalogi prišlo tudi so povečanja hitrosti in amplitude gibanja skupne točke pritiska v medialno-lateralni smeri. Povezanost med velikostjo sprememb posameznih spremenljivk se je razlikovala med obema skupinama, kar nakazuje na specifične odzive na gibalno nalogo. Rezultati študije nakazujejo, da uporabljeni gibalni nalogi povzročita značilne spremembe v stabilizacijskih strategijah mišic trupa, ki so odvisne od narave gibalne naloge. V skupini TEK smo zaznali specifične spremembe v mišicah, ki med tekom skrbijo za koordinirano gibanje medenice in prsnega koša, medtem ko smo v skupini MOČ zaznali predvsem strategijo hitrejše aktivacije mišic trebušne stene, ki pomagajo dodatno stabilizirati hrbtenico. V skupini TEK se je izboljšalo tudi ravnotežje med sedečo gibalno nalogo, medtem ko je v skupini moč prišlo do upada te sposobnosti. Pridobljeni podatki nakazujejo, da ima lahko izvajanje lokalnih krepilnih vaj za mišice trupa izvedene do odpovedi negativne učinke na stabilnost trupa, nasprotno je imel tek pozitivne učinki na stabilnost trupa. Izsledki naše študije omogočajo pomemben prenos izhodišč v športno prakso z namenom preventivnega delovanja in izboljšanja športne zmogljivosti.20182019-05-22 07:20:15Doktorsko delo/naloga107747sl