Sinteza derivatov zaviralca encima InhA pirolnega tipa ter kiralna ločba izbranih zaviralcev InhA in imunoproteasomaSinjur, Anja (Avtor) Pajk, Stane (Mentor) tuberkulozadirektni zaviralci InhAkiralna kromatografijaTuberkuloza je stara, nalezljiva in lahko tudi smrtna bolezen. Povzroča jo okužba z bakterijo Mycobacterium tuberculosis. Zanjo je značilna nenavadna struktura celične ovojnice, ki je zgrajena iz mikolne kisline. Vse večji problem pri zdravljenju predstavlja odpornost M. tuberculosis proti antituberkulotikom, ki se uporabljajo v standardni terapiji. Izoniazid, zdravilna učinkovina prvega izbora, je predzdravilo. Za njegovo delovanje je potrebna in vivo aktivacija z encimom KatG. Nastali adukt je močan zaviralec encima InhA, ki je udeležen pri biosintezi mikolnih kislin. Ker prihaja pogosto do mutacij na encimu KatG, so zaviralci, katerih tarča je neposredno encim InhA, obetavni kandidati za razvoj novih zdravilnih učinkovin proti vse večji grožnji sevov M. tuberculosis, odpornih na zdravila. V okviru magistrske naloge smo sintetizirali štiri potencialne direktne zaviralce encima InhA (7, 8, 15 in 16). Izhajali smo iz spojine ?, kjer smo namesto tetrahidropiranskega dela uvedli 1,2,3,4-tetrahidropirolo[1,2-a]pirazin z različnimi substituenti na mestu 1 in 6 in tako raziskovali kemijski prostor v aktivnem mestu encima InhA, kjer se tvorijo lipofilne interakcije med učinkovino in vezavnim mestom. Sintetiziranim spojinam so na Fakulteti za farmacijo na Univerzi v Ljubljani določili IC50. Spojina 15 je izkazala največjo aktivnost, IC50 znaša 830 nM. Ker gre za molekulo s kiralnim centrom, bi bila v prihodnje smiselna kiralna ločba, saj predvidevamo, da je za aktivnost odgovoren le en enantiomer. V nadaljevanju smo ugotovili, da je potrebno na mestu 6 v 1,2,3,4-tetrahidropirolo[1,2a]pirazinu uvesti substituent zaradi drugače nestabilnega pirola. V drugem delu magistrske naloge smo izvedli kiralno ločbo racemne zmesi tiadiazolnega tipa zaviralca InhA M1155 in racemne zmesi zaviralca imunoproteasoma LR114P. Izvajali smo direktno kiralno ločevanje spojin s HPLC. Pri prvi spojini enantiomerov nismo uspeli ločiti na bazni liniji, vendar smo dobili zadovoljive rezultate za nadaljnje potrebe. Z optimizacijo pogojev ločbe druge spojine smo prišli do ločbe enantiomerov na bazni liniji. Zbrane posamezne frakcije enantiomerov bodo uporabili na Fakulteti za farmacijo za nadaljnja testiranja.20192019-05-17 08:35:37Magistrsko delo/naloga107725sl