<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107704"><dc:title>Tolmačenje povezovalcev iz francoščine v slovenščino</dc:title><dc:creator>Skočaj,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Schlamberger Brezar,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>povezovalec</dc:subject><dc:subject>konferenčno tolmačenje</dc:subject><dc:subject>tolmaške strategije</dc:subject><dc:description>Povezovalci so besedilni elementi in zaznamovalci strukture, ki vnašajo kohezijo in koherenco, in hkrati tudi navodila, s katerimi govorec oziroma pisec izraža mnenje do povedanega in nas usmerja k pravilnemu razumevanju govora. Pomen povezovalcev je odvisen od drugih besedilnih elementov in odnosov, na katere se nanašajo. V okviru besediloslovja, analize diskurza ter korpusne analize so postali priljubljen predmet raziskovanja predvsem od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej. V magistrski nalogi Tolmačenje povezovalcev iz francoščine v slovenščino na podlagi govorov s sej Sveta EU, kot je razvidno iz naslova, raziskujemo, kako konferenčni tolmači prevajajo povezovalce in izražene povezave. Izdelali smo francosko-slovenski korpus, sestavljen iz govorov s sej Sveta EU, na katerem je temeljila kvalitativna analiza tolmačenja povezovalcev. Zanimala nas je pogostost povezovalcev v tovrstnih govorih, v analizi pa smo se osredotočili predvsem na strategije, ki so jih tolmači uporabili, da so povezovalce prenesli v slovenski zborni knjižni jezik, ki je norma konferenčnega tolmačenja. Prikaz rešitev in vpogled v tolmačenje bi lahko bila v pomoč predvsem študentom tolmačenja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-15 07:45:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107704</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
