Porotno sojenje v primerjalnopravni perspektivi: učinkovita participacija javnosti v zatonuStarman, Katja (Avtor) Novak, Aleš (Mentor) porotaAnglijaZDAporotno sojenjelaična participacijaporotni sistemreforma porotnega sojenjazaton porotnega sojenjaMagistrska naloga obravnava trend upadanja uporabe porote v sodnih postopkih v Angliji in Združenih državah Amerike. Porota predstavlja edino obliko neposredne laične participacije v sodni veji oblasti. Kljub veliki prepoznavnosti instituta v širši javnosti, se le ta v praksi uporablja v manj kot enem odstotku primerov. K zatonu porotnega sojenja prispeva širok spekter dejavnikov. Kot njegovo glavno slabost se največkrat omenja dolgotrajnost in finančno potratnost. Stranke postopka se zato pogosteje odločajo za alternativne oblike reševanja sporov, ki pa pogosto ne nudijo enakovredne poglobljene obravnave primera. Zaradi negotovosti izida, zvišanja minimalnih sankcij in prigovarjanj tožilstva, obtoženci v kazenskih postopkih vsepogosteje namesto sojenja izberejo dogovor s tožilstvom. Prav tako stranke kompleksnih civilnih sporov pogosto raje sklenejo izvensodno poravnavo, kot da odločanje o svoji usodi prepustijo skupini ljudi, ki nima za postopek ustreznih strokovnih znanj. Spreminja pa se tudi vloga sodnikov in odvetnikov v postopku, saj jih zaradi številčnosti zadev vodi predvsem želja po čim hitrejši razrešitvi primera in čim manjšem tveganju. Za ponovno oživitev instituta so tako nujne reforme, ki bi porotno sojenje prilagodile razmeram 21. stoletja. Skozi obravnavo razlogov za zaton in preučevanje možnih reform, bom poskušala potrditi tezo, da je porotno sojenje vredno ohraniti, saj predstavlja nenadomestljiv način laičnega sodelovanja in odločanja ter skrbi, da so pravna pravila in odločitve sodišč v skladu z družbenimi normami in pravičnostjo.20192019-05-15 07:45:27Magistrsko delo/naloga107701sl