Vpliv izvajanja socialnih aktivnosti v razredu na psihosocialni položaj učencev s specifičnimi učnimi težavamiPeršič, Aneja (Avtor) Lipec-Stopar, Mojca (Mentor) Polak, Alenka (Komentor) učencisocialna sprejetostsocialne aktivnostispecifične učne težavesamopodobasocialne veščinepsihosocialni položajOtroci s specifičnimi učnimi težavami lahko, kljub temu da so povprečno ali nadpovprečno inteligentni, zaradi primanjkljajev v poteku nekaterih psihičnih procesov, doživljajo neuspehe na posameznih učnih področjih, ki zavoljo pritiskov v okolju (previsoka pričakovanja staršev, šole ...) pripomorejo k nizki samopodobi, negativnim čustvenim stanjem ter vedenjskim in drugim psihosocialnim problemom. Da do takšnih težav, ki pomembno vplivajo na življenje otroka s SUT, ne pride oz. da se pojavljajo v čim manjši možni meri, je treba tem otrokom ponuditi pomoč, pri čemer je najprej potrebno prepoznati in razumeti njihove potrebe ter nato na podlagi ugotovljenih primanjkljajev načrtovati program pomoči s ciljnimi usmeritvami. V empiričnem delu magistrske naloge smo ugotavljali trenutni psihosocialni položaj učencev s SUT in izboljšanje le tega z izvedbo različnih socialnih aktivnosti na ravni celotne skupine učencev. Vpliv izvedenih dejavnosti smo prikazali z odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja in s preverjenimi hipotezami, s katerimi smo želeli preučiti, kako socialne aktivnosti pripomorejo k izboljšanju socialne samopodobe, socialne sprejetosti in odnosov učencev s SUT z vrstniki. Za raziskovanje, ki smo ga izvedli v tretjem razredu na osnovni šoli Vide Pregarc, smo uporabili pristop akcijskega raziskovanja. Za zbiranje podatkov pa smo uporabili sociometrični preizkus, vprašalnik o socialni samopodobi, polstrukturirani intervju, ocenjevalno lestvico, strukturirano opazovanje in podatke iz strokovne dokumentacije. Cilj naše raziskave je bil na podlagi ugotovljenih psihosocialnih primanjkljajev otrok s SUT izdelati program socialnih aktivnosti in z njim pozitivno vplivati na razvitost socialnih veščin izbranih otrok s SUT. Rezultati kažejo, da je s programom socialnih aktivnosti že v krajšem časovnem obdobju mogoče spodbuditi razvoj socialnih veščin pri otrocih s SUT na individualni ravni, saj se je po koncu srečanj pri vsakem otroku s SUT pokazal napredek na določenih komponentah psihosocialnega položaja. Ugotovili smo tudi, da sta učenca z zmerno obliko specifičnih učnih težav bolj napredovala v razvitosti socialnih veščin in zato dosegla boljši psihosocialni položaj kot učenca s težjo obliko SUT oz. s PPPU. Kljub napredku v razvitosti socialnih veščin pri posameznih učencih s SUT pa po koncu izvajanja programa socialnih aktivnosti na ravni skupine ni prišlo do pomembnih razlik v socialni sprejetosti in socialni samopodobi, zaradi česar je mogoče zaključiti, da so bili učinki izvajanja programa socialnih aktivnosti na psihosocialni položaj učencev s SUT v krajšem časovnem obdobju majhni. Za resnično izboljšanje psihosocialnega položaja obravnavanih otrok bi bilo verjetno potrebno sam program izvajati celo šolsko leto in ne zgolj dva meseca.[A. Peršič]20192019-05-14 03:14:44Magistrsko delo/naloga107686sl