<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107677"><dc:title>Vpliv okoljskih dejavnikov na združbo makroinvertebratov v izbranih kalih alpskega območja</dc:title><dc:creator>Slemenšek,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zelnik,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kali</dc:subject><dc:subject>ekosistemi</dc:subject><dc:subject>biodiverziteta</dc:subject><dc:subject>alpsko območje</dc:subject><dc:subject>makroinvertebrati</dc:subject><dc:subject>okolje</dc:subject><dc:description>V sklopu magistrskega dela smo proučevali okoljske razmere in zdruţbo makroinvertebratov v 16 kalih, ki smo jih izbrali v alpskem svetu, na nadmorski višini od 1129 do 1724 m. Ugotavljali smo kako okoljski dejavniki vplivajo na zdruţbo makroinvertebratov v kalih. Kale smo vzorčili julija in avgusta leta 2016. Pri vsakem kalu smo pregledali okoljske dejavnike, kot so raba tal v prispevnem območju, dostop krav do kala, poteptanost brega, nadmorska višina, oddaljenost od drugih kalov itd. Hkrati smo izmerili tudi hidromorfološke in fizikalno kemijske dejavnike ter vzeli vzorce vode za nadaljne fizikalne in kemijske analize v laboratoriju. Makroinvertebrate smo vzorčili z ročno mreţo. Vpliv okoljskih dejavnikov na vrstno sestavo zdruţbe makroinvertebratov smo preverjali s kanonično korespondenčno analizo (CCA). Korelacije med okoljskimi dejavniki in strukturo zdruţbe mikroinvertebratov smo preverjali s Spearmanovim korelacijskim koeficientom. V vzorcih smo našli 121.315 osebkov makroinvertebratov. Uvrstili smo jih v 17 druţin, ki spadajo v 10 višjih taksonov. Ugotovili smo, da intenzivnost rabe tal statistično značilno prispeva k pestrosti taksonov v kalih. Manj intenzivna kot je bila raba tal v oţjem prispevnem območju, večja je bila pestrost v kalih in bolj intenzivna kot je bila raba tal, več je bilo osebkov iz istih taksonov, največ iz taksona Diptera in Oligochaeta. Poleg rabe tal sta bila pomembna še prosojnost vode in vsebnost skupnega dušika (TN).</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-12 07:45:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107677</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
