<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107667"><dc:title>Trije judovski prazniki: pasha, praznik tednov in šotorski prazniki : svetopisemska utemeljitev s poudarkom na vlogi templja</dc:title><dc:creator>Janžekovič,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skralovnik,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Judovski prazniki</dc:subject><dc:subject>romanje</dc:subject><dc:subject>pasha</dc:subject><dc:subject>šotorski praznik</dc:subject><dc:subject>praznik tednov</dc:subject><dc:subject>Sveto pismo</dc:subject><dc:subject>tempelj</dc:subject><dc:subject>Jeruzalem</dc:subject><dc:description>V judovstvu so pomembni trije romarski prazniki: pasha, praznik tednov in šotorski praznik, ki imajo več skupnih točk. Prva je romanje v Jeruzalem. Judje so že v svetopisemskih časih romali v Jeruzalem v tempelj, kjer so darovali. Jeruzalem je tudi danes, ne samo za jude, ampak tudi za kristjane in muslimane, pomembno romarsko središče, eno najbolj znanih na svetu, prav zato je imenovan tudi Sveto mesto. Naslednja skupna točka je povezava s kmetijstvom, saj vsi trije prazniki izhajajo iz prvotnih poljedelskih praznikov. Pasha je čas žetve ječmena, šotorski praznik je praznik žetve pšenice in praznik tednov je praznik spravila letine. Te tri praznike imenujemo tudi prazniki žetve. Njihova tretja skupna točka je svetopisemska utemeljitev. Z dogodki, ki jih opisuje Sveto pismo, dobijo omenjeni poljedelski prazniki nov pomen. Ob prazniku pashe se judje spominjajo najpomembnejšega dogodka v svoji zgodovini: izhoda iz Egipta, s katerim je Mojzes odpeljal Izraelce iz hiše sužnosti. Praznik tednov slavi dogodke prejetja Postave na gori Sinaj. Šotorski praznik pa spominja na Božje varstvo, ki so ga bili Izraelci deležni, ko so po izhodu romali po puščavi. S temi svetopisemskimi dogodki se prazniki med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Nekoč je bil trem judovskim romarskim praznikom skupen cilj romanje. To je tempelj v Jeruzalemu, kjer so darovali. Tempelj, ki je bil dvakrat zgrajen in dvakrat porušen, je za jude Gospodova hiša. Za shodni šotor (predhodnik templja) in kasneje tempelj so judje verovali, da je napolnjen z Božjo navzočnostjo. Danes je od templja ostal samo zahodni zid oz. Zid žalovanja. Ta je danes najpomembnejša točka romarskih poti za jude, ki verujejo, da je še zmeraj tam Božja prisotnost, čeprav templja ni več. Po drugi porušitvi templja l. 70 se je izoblikovalo rabinsko judovstvo, ki poudarja vlogo rabija, sinagoge in Mišne. Ti vidiki so se oblikovali kot odgovor na odsotnost templja. Predstavila sem tri judovske romarske praznike, in sicer vsakega posebej; njihovo zgodovino, običaje in način praznovanja, njihov pomen ter utemeljitev v Svetem pismu. S temo diplomske naloge sem hkrati predstavila romanje, del diplomskega dela pa sem posvetila tudi jeruzalemskemu templju. Predstavila sem njegov pomen, zgodovino v luči Svetega pisma in njegov ostanek danes – Zid žalovanja.</dc:description><dc:publisher>[L. Janžekovič]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-11 07:35:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
