<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107625"><dc:title>Sukcesija kolonizacije korenin vrste Lolium perenne L. z arbuskularnimi mikoriznimi glivami po postopku remediacije tal</dc:title><dc:creator>Rajniš,	Tatjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Maček,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šibanc,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>AM glive</dc:subject><dc:subject>DSE</dc:subject><dc:subject>onesnažena tla</dc:subject><dc:subject>Glomeromycota</dc:subject><dc:subject>potencialno toksične kovine</dc:subject><dc:subject>remediacija</dc:subject><dc:subject>revitalizacija</dc:subject><dc:subject>Lolium perenne</dc:subject><dc:subject>inokulum</dc:subject><dc:description>Tla so omejen vir, pogosto onesnažen s težkimi kovinami. V nalogi smo preučili vpliv remediacije tal na parametre kolonizacije rastlinskih korenin z arbuskularnimi mikoriznimi (AM) glivami in septiranimi endofiti (SE), v povezavi z različnimi tipi tal. Zasnovali smo lončni poskus v katerem smo uporabili kisla tla iz Arnoldsteina (Avstrija) in karbonatna tla iz Mežiške doline (Slovenija). Polovico originalnih (s težkimi kovinami onesnaženih) tal 'orig' obeh lokacij smo remediirali 'rem' s kelatnim ligandom etilendiamin tetraocetna kislina (EDTA), ki učinkovito odstrani težke kovine iz tal. Z namenov revitalizacije tal smo v lonce posejali rastline trpežne ljuljke (Lolium perenne L.) in 'orig' ter 'rem' tlom dodali tudi inokulum (rizosferna tla), ki izvira iz biodiverzitetno bogatega, neonesnaženega območja (Savlje). V nalogi predstavljamo podatke o mikoriznem potencialu v 'orig' in 'rem' tleh in o mikoriznem potencialu v 'orig' in 'rem' tleh z dodanim inokulumom. Primerjali smo podatke o kolonizaciji z AM in SE glivami v dveh časovnih obdobjih (2016 in 2017). Opazili smo, da se je mikoriza pri nekaterih rastlinah vzpostavila po cca. 4 mesecih od setve rastlin Lolium perenne L. (setev, 11. 7. 2016). V letu 2017 (četrto vzorčenje, 17. 11. 2017) je bila kolonizacija zaznana pri vseh obravnavanjih. Ugotovili smo, da so imela remediirana avstrijska tla značilno večjo kolonizacijo korenin Lolium perenne L. z AM glivami kot neremediirana tla, medtem ko smo pri slovenskih tleh opazili ravno obratno. Dodatek inokuluma (rizosferna tla) ni imel vpliva na večjo kolonizacijo AM gliv v koreninah rastlin.</dc:description><dc:publisher>[T. Rajniš]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-07 10:32:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107625</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
