<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107620"><dc:title>Osamitev in molekularna karakterizacija bakterije Clostridium difficile iz vzorcev zelenjave</dc:title><dc:creator>Skok,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Danevčič,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Janežič,	Sandra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Clostridium difficile</dc:subject><dc:subject>zelenjava</dc:subject><dc:subject>krompir</dc:subject><dc:subject>zelena solata</dc:subject><dc:subject>ingver</dc:subject><dc:subject>PCR-ribotip</dc:subject><dc:description>Bakterija Clostridium difficile (Clostridioides difficile) spada med najpomembnejše povzročiteljice bolnišničnih črevesnih okužb, število okužb narašča tudi v domačem okolju. Naravni rezervoar bakterije je predvsem črevesje otrok in mladih živali, najdemo jo tudi v različnih naravnih okoljih, vodi, tleh, gospodinjskih površinah in hrani. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti občutljivost gojitvene metode za osamitev bakterije C. difficile iz različnih vzorcev zelene solate in s površine krompirja ter ugotoviti pogostnost in raznolikost genotipov bakterije C. difficile na površini krompirja, ingverja in v vzorcih zelene solate. Za osamitev bakterije iz vzorcev zelenjave smo uporabili metodo, ki je vključevala bogatitev in osamitev bakterije C. difficile na selektivnem kromogenem gojišču po alkoholnem šoku bogatitvene kulture. Testirali smo 98 vzorcev zelenjave; 52 vzorcev krompirja, 31 vzorcev zelene solate in 15 vzorcev ingverja. Bakterijo C. difficile smo izolirali iz 14,3 % (14/98) vzorcev zelenjave, od tega iz 13,5 % vzorcev krompirja, 19,4 % vzorcev zelene solate in 6,7 % vzorcev ingverja. Osamili smo 124 izolatov bakterije C. difficile, ki smo jih s pomočjo PCR-ribotipizacije razvrstili v 15 različnih PCR-ribotipov. Skoraj polovica izolatov je bila toksigenih (46,7 %). Toksigeni sevi so pripadali toksinotipoma 0 in III. Najpogostejši PCR-ribotipi so bili SLO 214 (netoksigeni), 011/049 in 014/020 (toksinotip 0). Nobena okužba z bakterijo C. difficile še ni bila neposredno povezana s hrano, vendar bi na podlagi naših rezultatov lahko povzeli, da zelenjava predstavlja potencialni vir okužbe, saj smo na zelenjavi našli PCR-ribotipe, ki povzročajo okužbe pri ljudeh.</dc:description><dc:publisher>[B. Skok]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-07 10:32:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107620</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
