Potencialna okoljska tveganja uporabe herbicidov na podlagi glifosataLupšina, Lucija (Avtor) Suhadolc, Marjetka (Mentor) herbicidiokoljska tveganjaonesnaževanje okoljaglifosatGlifosat, N-fosfonometil glicin, je neselektivni herbicid s širokim spektrom delovanja. Glavni metabolit, ki nastane med mikrobno razgradnjo glifosata je aminometilfosfonska kislina (AMPA), ta pa se tvori tudi med razgradnjo drugih fosfatnih spojin, vključno z detergenti. V Sloveniji se ga je leta 2014 prodalo 12,5 ton. Glifosat ima majhno Henryjevo konstanto, ki znaša 2,10 x 10-7 Pa m3 mol-1, kar pomeni da je glifosat nehlapen. Razgradnja glifosata v tleh poteka pretežno biološko. Razpolovna doba je odvisna od različnih okoljskih dejavnikov, kot so temperatura in vlaga, ter lastnosti tal. Razpolovna doba glifosata znaša od 1 do 40 dni, AMPA pa od 25 do 75 dni. Glifosat in AMPA se močno adsorptivno vežeta na talne delce, zato je njun potencial izpiranja majhen. Študije so pokazale, da so ostanki glifosata pogosteje najdeni v površinskih vodah, kot v podtalnici. Problem ostankov glifosata in AMPA je predvsem v površinskih vodah, ki se uporabljajo kot vir pitne vode. Evropski standard za pitno vodo za glifosat je 0,1 μgL-1, v nekaterih študijah pa je bil standard za pitno vodo presežen. Ostanki glifosata v površinskih vodah lahko predstavljajo nevarnost tudi za necilnje vrste rastlin in živali. V vseevropski študiji, v kateri so analizirali vsebnost glifosata, v 317 površinskih vzorcih tal, je bil glifosat največkrat ugotovljen na Portugalskem (v 53 % vzorcev tal), najmanjkrat pa na Poljskem (v 7 % vzorcev tal).[L. Lupšina]20192019-05-07 10:31:18Diplomsko delo/naloga107608sl