Ovrednotenje izvedljivosti remediacije s kelatnimi ligandi in ocena tveganj remediiranih talJež, Erika (Avtor) Leštan, Domen (Mentor) remediacija talEDTAzemljevid onesnaženostisvinec v krvi otrokbiodosegljivost svincaostanek EDTAsekundarne emisije EDTANamen doktorske disertacije je bil ovrednotiti izvedljivost remediacije s kelatnim ligandom etilendiamintetraocetno kislino (EDTA) ter oceniti tveganja zaradi remediiranih tal, če bi jih vnesli v okolje. Za ovrednotenje izvedljivosti remediacijske metode z EDTA smo analizirali 268 vzorcev tal iz Mežiške doline. Vzorce tal smo ekstrahirali s 60 mmol EDTA kg-1 in v povprečju odstranili 63 ± 11 % Pb ter 22 ± 16 % Zn. Prikaz podatkov v prostoru (analiza Baysian kriging) pred ekstrakcijo vzorcev z EDTA in po njej dokazuje, da ima remediacijska metoda potencial za zmanjšanje prostora, kjer je vsebnost Pb in Zn nad kritično mejo. Z in vitro metodo SOP EPA (angl. Standard operating procedure for an in vitro bioaccessibility assay for lead in soil) smo 79 mežiškim vzorcem v naseljih določili biodosegljivost Pb in ugotovili, da imajo tla, ekstrahirana z EDTA, v primerjavi z neremediiranimi nižjo biodosegljivost Pb za 2,6-krat v Mežici, 3,2-krat v Žerjavu in 2,9-krat v Črni na Koroškem. Za iste vzorce smo poleg podatkov o skupni vsebnosti Pb v tleh in biodosegljivega Pb v tleh pred ekstrakcijo z EDTA in po njej pridobili tudi podatke o vsebnosti Pb v pitni vodi ter vsebnosti Pb v zraku in jih vnesli v napovedovalni model IEUBK (angl. Integrated exposure uptake bio-kinetic model). Z modelom IEUBK smo ocenili, da bi se povprečna vsebnost Pb v krvi triletnikov znižala pod 10 µg dL-1 le v Mežici in Črni na Koroškem, v Žerjavu pa bi bila ocenjena povprečna vsebnost tudi po ekstrakciji z EDTA nad 10 µg dL-1. Ker napovedovalni modeli vrednotijo remediacijsko metodo kot izvedljivo, smo se v disertaciji podrobneje posvetili potencialnim tveganjem remediiranih tal (ostanek EDTA/emisije EDTA v okolje). Za ta namen smo izvedli ekstrakcijo tal z EDTA na 20 vzorcih iz Slovenije, Avstrije, Češke in ZDA z različnimi lastnostmi tal in smo s spektrofotometrično metodo ugotovili, da je EDTA ostala v tleh v različnih deležih. Največ EDTA je ostalo v tleh po ekstrakciji s H4EDTA (64 ± 17 %), najmanj pa po ekstrakciji s CaNa2EDTA (14 ± 8 %). 60 kg tal iz Podkloštra (Avstrija) smo remediirali s CaNa2EDTA v pilotni remediacijski napravi in izmerili, da se v kislih pogojih iz sveže remediiranih tal lahko sprosti 5 % EDTA (od 120 mmol kg-1). Tla smo za namen določanja sekundarnih emisij starali 18 mesecev pri sobni temperaturi, stresno situacijo smo simulirali s ponavljanjem odmrzovanja in zamrzovanja ter vnesli deževnike (Lumbricus rubellus). Iz remediiranih tal s simulacijo abiotskih in biotskih dejavnikov se v kislih pogojih sprošča 3 % EDTA. Ker EDTA v okolju hitro tvori komplekse s potencialno strupenimi kovinami, ki so nevarni za zdravje ljudi in okolje, moramo vsako emisijo iz remediiranih tal obravnavati kot nevarnost.20192019-05-07 10:31:04Doktorsko delo/naloga107607sl