<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107588"><dc:title>''Pozabljene'': večkratna diskriminacija Rominj in identitetni boji</dc:title><dc:creator>Masten,	Sergeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mencin Čeplak,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Rominje</dc:subject><dc:subject>večkratna diskriminacija</dc:subject><dc:subject>intersekcionalnost</dc:subject><dc:subject>sodobni rasizem</dc:subject><dc:subject>romski feminizem in aktivizem</dc:subject><dc:description>Rominje so ženske, ki so se zaradi različnih (strukturnih) razlogov znašle na križišču rasizma in seksizma, iz identitetnih bojev pa so pogosto namerno ali nenamerno izključene. V nalogi obravnavam razsežnosti večkratne/intersekcionalne diskriminacije romskih žensk. V tem kontekstu identificiram, kako se ta izvaja v praksi ter kakšne so njene posledice v vsakdanjem življenju Rominj. Izhodišča razprave so teoretizacija sodobnega rasizma, etnizacija in normalizacija romske kulture. To so tudi osrednji pojmi, s katerimi konkretiziram večkratno diskriminacijo. Znotraj identitetnih bojev izpostavljam romski feminizem, ki se je v javnih diskurzih pojavil šele pred nekaj leti in se bori za to, da vsaka Rominja postane enakopravna in avtonomna članica družbe. Pri tem izhajam iz kritike tistih feminizmov, ki so v identitetnih bojih ignorirali položaj romskih žensk. Cilj naloge je pokazati, da je diskriminacija vpeta v številne prakse na mikro in makro ravneh vsakdanjega življenja; najbolj nevarne so tiste prakse, ki delujejo prikrito in zato bolj učinkovito. Prav tako me je zanimalo, katerim pogojem je potrebno zadostiti za uspešno politično subjektivacijo romskih žensk. V ta namen sem izvedla osebne intervjuje z Rominjami, ki se same identificirajo kot avtonomne in neodvisne ter se na različne načine borijo za pravice romskih žensk oziroma druge Rominje spodbujajo k emancipaciji. Rezultati kažejo, da se mobilizacija in spremembe najbolj uspešno vršijo na mikro in mezo ravni, kjer je ključno delovanje neformalnih skupin in društev, ki jim Rominje zaupajo bolj, kot npr. državnim institucijam.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-28 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107588</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
