Analiza praktičnega pedagoškega usposabljanja študentov Fakultete za šport na srednjih šolahAšanin Gole, Tjaša (Avtor) Kovač, Marjeta (Mentor) Starc, Gregor (Komentor) pedagoško usposabljanješportna vzgojamentorstvoocenasamoevalvacijaPraktično pedagoško usposabljanje (PPU) predstavlja obdobje, ki ga študenti preživijo na šoli pod vodstvom mentorjev. Z opazovanjem se postopno vključujejo v izvajanje pouka, pridobivajo izkušnje, navajajo se na samostojno delo, pridobivajo samozavest in se oblikujejo v avtonomno učiteljsko osebnost. V raziskavo smo vključili študente drugega letnika magistrskega študijskega programa športna vzgoja na Fakulteti za šport (N = 179), ki so opravljali PPU v letih 2013 – 2018 na srednjih šolah po vsej Sloveniji, in njihove mentorje. Najprej smo obravnavali štiri področja, kjer so ocene dela študentov podali le mentorji; ocene smo primerjali glede na spol študentov in mentorjev, naziv mentorjev, leto izvajanja PPU in srednješolski program. Nato smo analizirali ocene kompetenc študentov, ki so jih podali študenti in mentorji po dveh tednih vključitve v PPU ter na koncu PPU na petstopenjski lestvici. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med oceno mentorjev in (samo)ocenami študentov in ali ima na ocene kompetenc vpliv spol študentov oziroma mentorjev ter program šole, kjer so študenti opravljali PPU. Pri obdelavi podatkov in njihovi ponazoritvi smo si pomagali s programoma Microsoft Excel 2013 in IBM SPSS 22 (SPSS Inc., Chicago Ilinois ZDA). Za preverjanje razlik med ocenami mentorjev na štirih področjih ocenjevanja smo uporabili analizo variance, za preverjanje razlik med ocenami kompetenc, ki so jih podali mentorji in samoocenami študentov pa smo uporabili t-test za neodvisne vzorce, za preverjanje napredka v kompetencah med PPU pa t-test za odvisne vzorce. Ugotovili smo, da so na štirih področjih opazovanja mentorji v povprečju najvišje ocenili področje profesionalnega pristopa študenta. Statistično značilnih razlik glede na leto opravljanja PPU, spol študentov, spol in naziv mentorjev ni, so se pa pojavile razlike na področju priprave gradiv glede na program šole, kjer so študenti opravljali prakso. Prav tako smo ugotovili, da obstajajo razlike med samoocenami študentov in ocenami mentorjev, saj so slednji v povprečju podali višje ocene. Na začetno in končno oceno kompetenc študentov ne vplivata spol študentov in vrsta srednješolskega programa, kjer so študenti opravljali prakso. Med PPU so tako po mnenju mentorjev kot študentov študenti izboljšali svojo kompetentnost na vseh opazovanih področjih. Največji napredek je viden na področju didaktičnih znanj načrtovanja, najvišji začetni in končni oceni pa sta bili na področju didaktičnih znanj evalvacije. Magistrsko delo daje vpogled v napredek študentov na PPU, s tem pa posredno na uspešnost in učinkovitost PPU. Vidna so tista področja, kjer so študenti med PPU zelo izboljšali svoje kompetence, pa tudi tista, ki se jim prek študija posveča veliko pozornosti. Zaznane pa so tudi možnosti za spremembe in izboljšave, predvsem na tistih področjih, ki so bila slabše ocenjena oziroma na tistih, kjer ni pomembnih razlik v času opravljanja PPU.20192019-04-26 07:20:13Magistrsko delo/naloga107553sl