<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107516"><dc:title>Določanje in vrednotenje encimske kinetike sulfatiranja bisfenola A in vitro</dc:title><dc:creator>Pokovec,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peterlin Mašič,	Lucija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Trontelj,	Jurij	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bisfenol A</dc:subject><dc:subject>sulfatiranje</dc:subject><dc:subject>sulfotransferaze</dc:subject><dc:subject>motilci endokrinega sistema</dc:subject><dc:description>Bisfenol A (BPA) je kemična spojina z zelo široko uporabo, zaradi česar ljudje pogosto pridejo v stik z njim. Kot monomer se uporablja pri izdelavi polikarbonatne plastike in epoksi smol. Polikarbonatno plastiko najdemo v plastenkah, vsebnikih za hrano ter medicinskih in športnih pripomočkih; epoksi smole pa se uporabljajo predvsem za premaze pločevink. Zaradi svojega endokrinega delovanja BPA spada med motilce endokrinega sistema in ima za človeški organizem toksične učinke. S svojim delovanjem lahko vpliva na nastanek debelosti, razvoj sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni. Zelo pomembno in najbolj raziskano je estrogeno delovanje BPA, zaradi česar ga uvrščamo med t. i. ksenoestrogene. Zaradi toksičnih učinkov spojine je pomembno, da se BPA učinkovito izloča iz človeškega telesa, kar se doseže z metabolizmom. Glavna pot metabolizma BPA je glukuronidacija z uridindifosfoglukuronozil-transferazami (UGT), obenem pa poteka tudi sulfatiranje s sulfotransferazami (SULT). O glukuronidaciji BPA je bilo izvedenih že mnogo študij, manj pa je znanega o sulfatiranju, kar smo raziskovali v tej magistrski nalogi. 
Sulfatiranje BPA smo preiskovali z modelom in vitro s citosolnimi frakcijami človeških jeter, kar nam je omogočilo, da smo bisfenol A res le sulfatirali in hkrati niso potekale še druge encimske reakcije. Vzorce smo analizirali z metodo LC-MS/MS in z umeritveno krivuljo določili koncentracijo in hitrost nastajanja produkta – bisfenol A-monosulfata. Encimska kinetika je sledila Michaelis-Mentenovim predpostavkam in enačbi, s katero smo nato izračunali parametre encimske reakcije. Da smo lahko reakcijo sulfatiranja ustrezno umestili v metabolizem bisfenola A, smo v študijah poiskali parametre glukuronidiranja BPA in jih medsebojno primerjali. Ugotovili smo, da imata obe reakciji podobno Michaelis-Mentenovo konstanto, vendar pa ima reakcija glukuronidiranja višjo maksimalno hitrost, kar se tudi sklada s podatki iz literature in z in vivo opaženim dejstvom, da nastane mnogo več glukuronidov BPA kot sulfatov.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-24 08:35:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107516</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
