<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107478"><dc:title>Kratkoročno napovedovanje moči na VN/SN transformatorju ob visokem deležu obnovljivih virov</dc:title><dc:creator>ILKOVSKI,	MARJAN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>: kratkoročna napoved</dc:subject><dc:subject>pretok moči</dc:subject><dc:subject>RTP Breg</dc:subject><dc:subject>obnovljivi viri</dc:subject><dc:subject>sončne elektrarne</dc:subject><dc:subject>ARIMA model</dc:subject><dc:subject>sončno sevanje</dc:subject><dc:description>Električno energijo s trenutno, širše dostopno tehnologijo, ne moremo skladiščiti v velikih količinah , zato je za optimalno obratovanje elektroenergetskega sistema potrebna usklajenost med porabo in proizvodnjo v sistemu. Do pred nekaj let je elektroenergetski sistem obratoval po uveljavljenem načinu proizvodnje električne energije v centraliziranih proizvodnih enotah ter distribucije energije do končnih odjemalcev. Danes vključevanje razpršenih virov proizvodnje , vse večja razširjenost elektromobilnosti, zahteve po učinkovitejši rabi energije in aktivnejši vlogi odjemalcev, ki so pripravljeni svojo porabo premikati izven okvirjev svojih standardnih vzorcev, pa postavljajo pred načrtovalce elektroenergetskega sistema kopico novih izzivov.
	Količina in dinamika oddane električne energije razpršenih virov v omrežje sta v veliki meri odvisna od vremenskih dejavnikov. Vse večji delež razpršenih virov, predvsem obnovljivih virov električne energije, ne prinaša velikih izzivov le na področju upravljanja elektroenergetskega sistema, temveč ima zelo izrazit vpliv tudi na dogajanje na elektroenergetskem trgu. Zato je zelo pomembno poznavanje napovedi porabe in proizvodnje, še posebej razpršenih virov, saj je ključno za stabilno obratovanje elektroenergetskega sistema, za prilagoditev proizvodnje konvencionalnih virov porabi in za trgovanje z električno energijo.
	V magistrskem delu je predmet našega zanimanja analiza in kratkoročna napoved pretoka (delovne) moči skozi RTP Breg. Za omrežje RTP Breg je značilno, da ima instalirano veliko število razpršenih virov. Njihov vpliv, predvsem sončnih elektrarn, katerim pripada skoraj 87 % skupne moči razpršenih virov, je najbolj opazen na dnevnem diagramu pretoka moči skozi RTP Breg. Elektrodistribucijsko podjetje Elektro Maribor nam je za potrebe analize in izračuna napovedi posredovalo zgodovinske podatke o pretoku moči skozi RTP Breg in o proizvodnji sončnih elektrarn v tem omrežju.
	Napovedi se lotevamo z uporabo ARIMA (avtoregresijski integrirani modeli drsečih povprečij) modela, oziroma njegove kombinacije. V magistrskem delu opišemo časovne vrste in njihove komponente, nato sledi še opis ključnih pojmov, ki so potrebni v analizi časovnih vrst. Nadalje je opisana metodologija ARIMA modela, ki spada v skupino statističnih metod. Razložen je postopek izdelave in izbire najprimernejšega ARIMA modela za kratkoročno napovedovanje pretoka moči za en dan vnaprej. Na koncu je podana primerjava treh metod napovedi pretoka moči skozi RTP Breg. Prva metoda temelji na združitvi napovedi proizvodnje in porabe električne energije, druga temelji na podlagi zgodovinskih podatkov pretoka moči, tretja pa poleg zgodovinskih podatkov pretoka moči vključuje še zunanjo pojasnjevalno spremenljivko sončnega obsevanja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-18 12:10:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107478</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
