<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107476"><dc:title>Vloga medicinske sestre pri zagotavljanju celostne oskrbe pacienta s psihozo</dc:title><dc:creator>Družanović,	Rusmira	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zatković,	Damjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>psihoza</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>vloga medicinske sestre</dc:subject><dc:description>Vzrok psihoze ni znan. Pri pacientih s psihotično motnjo prihaja zaradi dejavnikov,
povezanih z boleznijo, do motenj v splošnem funkcioniranju. Posledica je negativni vpliv
na splošno zdravje. Najbolj so omejujoče čustvene in vedenjske motnje, ki pogosto povsem
spremenijo posameznikovo življenje. Razrahljajo družinske vezi, ob tem pa tudi
dolgotrajno vplivajo na širšo družbeno skupnost. Rehabilitacija je običajno zelo dolga in
kompleksna. K temu velikokrat pripomorejo zdravila, ki jih morajo jemati, vendar so
ključnega pomena. Namen: V diplomskem delu smo se v največji meri posvetili vlogi
medicinske sestre pri zagotavljanju celostne oskrbe pacienta s psihozo. Od njenega dela so
v veliki meri odvisni počutje pacienta, njegovo prilagajanje na okolje, komuniciranje z
okolico in v končni fazi uspeh zdravljenja. Ves čas je ob pacientu, ga varuje in opazuje ter
vse spremembe sporoča ostalemu timu, ki zdravi pacienta. Metode dela: Pri izdelavi
diplomskega dela smo uporabljali deskriptivno raziskovalno metodo dela in preverjene
strokovne vire. Opredelili smo, kaj zajema opredelitev psihoze, vrste psihotičnih motenj,
znake in simptome ter načine zdravljenja. Poglobili smo se v zgodovino zdravljenja
pacientov s psihozo in napredke na tem področju. Poudarili smo tudi vpliv zdravil na
paciente in predstavili razmišljanje o drugačnih načinih zdravljenja. Rezultati: Glavni
predmet naše raziskave so bili negovalni postopki in težave v okviru zdravstvene nege na
področju psihosocialnih življenjskih aktivnosti pacientov s psihozo ter vpliv težav na
njihove svojce. Ugotovili smo, da so težave velikokrat prisotne na vseh področjih
pacientovega psihosocialnega delovanja. Odvisne so od intenzivnosti duševne motnje in
vplivajo tudi na poslabšanje fizičnega zdravja. Velikokrat so povezane z nezdravimi
oblikami življenja, med katerimi so vsekakor kajenje, neredna ali prevelika količina hrane
in telesna neaktivnost. Ugotovili smo tudi, da imajo osebe z duševno motnjo velike težave
na področju pozornosti, izvršilnih funkcij in procesiranja. Za rešitev negovalnih težav smo
pri pripravi diplomskega dela odkrili ustrezne aktivnosti zdravstvene nege. Razprava in
sklep: Na psihosocialnem področju je veliko težav. Nekatere od njih se da odpraviti,
vsekakor pa ne vseh. Zavedati se moramo, da so te težave dolgotrajne in kompleksne.
Zahtevajo individualno obravnavo tako posameznika kot tudi njegove družine. Glavni
namen je omogočanje dolgoročne podpore, pa tudi ohranjanje pridobljenih zmožnosti.
Literature, ki bi obravnavala in usmerjala vse prizadete na področju zdravstvene nege,
skorajda ni. Na tem področju bo treba opraviti še veliko dela in posledično uspeti nuditi
več pomoči tako obolelim kot njihovim domačim.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-18 07:45:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107476</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
