Tehnološki postopki pri gradnji pilotnih sten za stabilizacijo plazovVerčnik, Miha (Avtor) Jovičić, Vojkan (Mentor) sanacija plazupilotna stenastabilnost brežintehnološki postopkigeotehnične podporne konstrukcijeMagistrska naloga se osredotoča na področje geomehanike. Glavna tema naloge je predstavitev tehnoloških postopkov pri uporabi pilotnih sten za stabilizacijo plazov. V prvem delu naloge so predstavljene splošne teoretične osnove o plazovih. Podrobneje so opisani dolgotrajni in kratkotrajni dejavniki ter notranje in zunanje sile, ki so največkrat vzrok za nastajanje plazov. V tem delu so klasificirani posamezni tipi plazov, glede na njihove lastnosti. Ti se največkrat delijo glede na vrsto plazenja, sestavo plazu, hitrost plazenja, globino, obliko drsne ploskve in samo stanje plazu. Za uspešno geotehnično sanacijo plazov s pomočjo pilotnih sten so potrebne predhodne raziskave, ki se izvajajo na terenu kot tudi v laboratoriju. V okviru tega so podrobneje opisane raziskave s, standardnim penetracijskim testom, dinamičnim penetracijskim preizkusom, presiometrom in inklinometrom ter raziskave s pomočjo geotehničnih vrtin. Dobljene rezultate terenskih preiskav zaradi natančnosti podkrepimo še z laboratorijskimi. V okviru tega sem v nalogi opisal enoosni in triosni tlačni preizkus ter strižni trdnostni preizkus. V drugem delu naloge sem opisal in primerjal tehnološke postopke pri vgradnji pilotnih sten za stabilizacijo plazov. V tem sklopu so podrobneje predstavljene selekcije geotehničnih tipov podpiranja nestabilnih brežin z uporabo osnovnih gradnikov pilotnih sten, kot so to piloti, naglavne grede ter sidra (aktivna in pasivna). Naloga opisuje različne načine vgradnje pilotov. Obravnavani so tehnološki postopki za pilote, vgrajene z razmikom zemljine (vtisnjeni ali zabiti piloti), pilote vgrajene v pripravljeno izvrtino (uvrtani piloti), kopane pilote (Benotto piloti) ter injicirane pilote (Jet Grouting piloti). V magistrski nalogi je največji poudarek na tehnoloških postopkih izvedbe uvrtanih pilotov (s kolono, z bentonitno izplako, CFA piloti), ker se ti najpogosteje uporabljajo kot elementi pilotnih sten za stabilizacijo plazov. Tehnične osnove so podkrepljene še z praktičnim primerom, v katerem opisujem sanacijo plazu Znosnice na regionalni cesti R1-207/1413 Col – Ajdovščina od km 2,400 do km 2,750. Pri sanaciji sem s pomočjo programske opreme SLIDE porušno brežino preveril na mejno stanje nosilnosti (MSN) in mejno stanje uporabnosti (MSU), pri čemer sem se navezoval na 2. projektantski pristop v skladu s standardom EC7. S pomočjo dobljenih rezultatov sem ugotovil, da je vgradnja obravnavane podporne konstrukcije (sidrane pilotne stene) ustrezna za stabilizacijo porušne brežine, saj so dobljeni varnostni faktorji, ki so bili opravljeni za tri različne geotehnične profile večji od tistih, ki so določeni z Eurocode standardi (FS > 1,25).20192019-04-17 07:45:02Magistrsko delo/naloga107463sl