Subjektivna percepcija oskrbovanja s strani neformalnih oskrbovalcevHudobivnik, Tjaša (Avtor) Hlebec, Valentina (Mentor) neformalna oskrbaneformalni oskrbovalecdolgotrajna oskrbastaranjeNovejše študije o subjektivnem doživljanju neformalnega oskrbovanja ugotavljajo, da oskrbovalci pri oskrbi starejših ljudi doživljajo ambivalentne občutke, kar pomeni, da poročajo o hkratnem doživljanju tako negativnih, kot pozitivnih občutkov povezanih z oskrbovanjem. Da bi ugotovila, kako oskrbo doživljajo neformalni oskrbovalci v Sloveniji, sem najprej, na podlagi podatkov iz reprezentativne raziskave o svojcih uporabnikov pomoči na domu, s pomočjo kvalitativne analize odgovorov raziskala kaj oskrbovalce pri oskrbi starih ljudi najbolj osrečuje in kaj najbolj obremenjuje. Nato sem s pomočjo kvantitativne analize povezanosti preverila povezanost med izbranimi neodvisnimi spremenljivkami in tem kaj oskrbovalce pri oskrbi najbolj obremenjuje oziroma kaj jih najbolj osrečuje. Rezultati kažejo, da neformalne oskrbovalce na vzorcu najbolj osrečuje zadovoljstvo oskrbovanca, sledita osebno zadovoljstvo in izboljšanje zdravstvenega stanja oskrbovanca. Oskrbovalce najbolj obremenjuje zdravstveno stanje in z njim povezana nega oskrbovanca, sledita usklajevanje oskrbe in negotovost. Pri poročanju o sreči so se pokazale statistično značilne razlike med mlajšimi in starejšimi oskrbovalci, saj slednje pogosteje osrečuje čustvena navezanost, mlajše pa zadovoljstvo oskrbovanca. Starejše oskrbovalce pogosteje obremenjujeta zdravstveno stanje oskrbovanca, ter lastno zdravstveno stanje, samski pa pogosteje poročajo, da jih najbolj obremenjuje pomanjkanje časa, razlike so statistično značilne. Oskrbovalni odnos je statistično značilno povezan s tem, kaj oskrbovalce pri skrbi najbolj obremenjuje. Odrasle otroke, zaradi konflikta vlog, bolj obremenjujeta pomanjkanje časa in usklajevanje oskrbe, medtem ko so partnerji nabolj obremenjeni z lastnim zdravstvenim stanjem.20192019-04-14 07:45:25Magistrsko delo/naloga107449sl