<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107444"><dc:title>Pomen družine pri zdravljenju mladostnikov z motnjami hranjenja</dc:title><dc:creator>Igličar,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladostnik</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:subject>družinski člani</dc:subject><dc:subject>motnje hranjenja</dc:subject><dc:description>Uvod: Motnje hranjenja še vedno predstavljajo tabu v današnji družbi in so pogosto narobe interpretirane. V preteklosti je bila v ospredju individualna obravnava mladostnika, saj so bili družinski člani med drugimi prepoznani kot povzročitelji bolezni. Danes je stvar obrnjena – prav družina je tista, ki lahko izdatno pripomore k hitrejšemu in kakovostnejšemu, pa tudi dolgoročnemu okrevanju. Namen: Namen diplomskega dela je opredeliti motnje hranjenja, predstaviti pozitivne učinke, ki jih ima vključitev družine v proces zdravljenja mladostnika z motnjami hranjenja in izpostaviti pomembnost ozaveščenosti družine o sami bolezni. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Literatura je bila iskana v bibliografskih podatkovnih bazah, kot sta CINAHL in PubMed, ter s pomočjo Google Učenjaka. Izbrani članki so se nanašali na motnje hranjenja pri mladostnikih, pomen družine pri zdravljenju le teh in na pomen ozaveščenosti staršev o motnjah hranjenja. Rezultati: Učinek vključitve družine v proces zdravljenja je še posebej viden po prvem letu po končanem zdravljenju, prej ni bistvenih razlik v primerjavi z individualno obravnavo. Družina omogoči mladostniku nadaljnje vzdrževanje na novo vzpostavljenega prehranjevalnega ritma, okrepljene družinske vezi pa pripomorejo k čustveno trdnejšemu stanju mladostnika, ki je bil žrtev motenj hranjenja. Razprava in zaključek: Motnje hranjenja za mladostnika predstavljajo velik stres in predvsem veliko preizkušnjo za celotno družino, saj je mladostnik postavljen v središče pozornosti, ostali člani pa so za določen čas postavljeni na stranski tir. Nekatere družine niso pripravljene podrediti vsega zdravljenju mladostnika in zato ne sodelujejo pri zdravljenju, kar ni nujno slabo. Družina in predvsem starši se morajo zavestno podrediti procesu zdravljenja, saj je šele s tem mladostniku z motnjo hranjenja dana možnost za uspešno zdravljenje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-13 07:45:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107444</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>