<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107416"><dc:title>Risanke in učenje angleščine kot tujega jezika</dc:title><dc:creator>Pust,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pižorn,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>risanke</dc:subject><dc:description>Risanke so eden izmed medijev, s katerimi se otroci srečajo že okrog 2. leta starosti. So vir vsakdanje zabave, hkrati pa tudi vir za spoznavanje sveta in pridobivanje novih znanj. Množica tujih programov in spletnih virov omogoča, da otroci spremljajo risanke v tujem jeziku, v Sloveniji običajno v angleščini, od koder črpajo tudi znanje tega jezika. Kljub temu pa tujejezične risanke nimajo enakega vpliva na usvajanje jezika pri vseh otrocih. V tujih raziskavah so ugotovili, da je za usvajanje jezika preko risank pomembnih več dejavnikov (avtentičnost besedila, kakovost jezika, razumevanje vsebine, aktivnosti, ki spremljajo ogled risank ipd.). Ker pa na samo učenje tujega jezika vpliva tudi prvi jezik in okolje, je bilo smiselno izvesti raziskavo o povezanosti gledanja risank in usvajanja angleškega jezika v slovenskem izobraževalnem kontekstu. V raziskavi sem z uporabo anketnih vprašalnikov raziskovala dejavnike, ki vplivajo na usvajanje tujega jezika preko risank med slovenskimi šestošolci. Rezultati so pokazali, da se kaže pozitivna povezanost med gledanjem risank s humoristično, akcijsko oziroma fantazijsko vsebino in ravnijo znanja angleščine, ter negativna povezanost med gledanjem risank z otroško vsebino in ravnijo znanja jezika. Med gledanjem risank namenjenih učenju jezika in znanjem angleščine so bile zaznane povezave, a ne statistično pomembne. Možen vzrok za to bi lahko bilo dejstvo, da NPZ preverja pretežno opismenjevalne zmožnosti, risanke pa imajo močnejši vpliv na slušno zaznavanje. Raziskava je pokazala, da učenci z višjo ravnijo znanja svoje razumevanje vsebine in jezika v risankah ocenjujejo slabše, v primerjavi z učenci z nižjo ravnijo znanja, ki svoje razumevanje označujejo kot dobro. Učenci z nižjo ravnijo znanja običajno izberejo manj zahtevne vsebine (npr. otroške risanke), česar se morajo zavedati učitelji in spodbuditi tudi te učence h gledanju zahtevnejših vsebin. Pri načrtovanju prihodnjih raziskav bi se bilo potrebno osrediniti na vsak posamezen dejavnik povezan z gledanjem risank (vrste risank, trajanje gledanja, zahtevnost vsebine, razumevanje vsebine in jezika, odnos do risank). Smiselno bi bilo tudi razmisliti o vključevanju risank v pouk večplastno, ne samo kot motivacijsko sredstvo, in na splošno o izobraževanju učencev o kritičnem razmišljanju in presojanju risank.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-12 03:42:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107416</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
