<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107406"><dc:title>Masaža presredka - izkušnje žensk</dc:title><dc:creator>Dimec,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>masaža presredka</dc:subject><dc:subject>medenično dno</dc:subject><dc:subject>poškodbe</dc:subject><dc:subject>porod</dc:subject><dc:description>Uvod: Poškodbe perineja ali vagine se pojavijo pri kar 85 % vaginalnih porodov. Pri ženskah s poškodbo genitalnega trakta se lahko pojavijo kratkotrajne ali dolgotrajne oblike posledic. Pojavu poškodb presredka se lahko izognemo z različnimi metodami oziroma tehnikami. Vloga babice je, da omogoči čim bolj naraven potek poroda, ter da ob tem deluje strokovno in da zna predvideti možne zaplete ter ob njih pravočasno ukrepati in jih preprečiti. Že v nosečnosti lahko ženski svetuje načine samopomoči za zaščito presredka – en od načinov je masaža presredka. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti, kaj je masaža presredka ter ugotoviti ali ženske izvajajo masažo presredka v času nosečnosti. Metode dela: V diplomskem delu je bila v prvem delu uporabljena deskriptivna metoda dela, kjer je bil predstavljen teoretičen okvir diplomske naloge. Iskanje literature je potekalo s pomočjo spletnih iskalnikov in podatkovnih baz Cobiss, Cinahl, Medline, PubMed in Cochrane Library. V drugem delu pa je bila uporabljena deskriptivna kavzalno ne–eksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Raziskovalni pristop je temeljil na kvantitativni raziskavi. Raziskovalni instrument je bila anketa, ki je vsebovala 23 vprašanj. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je v času nosečnosti masažo presredka izvajalo le 24,9 % žensk. Ženske, ki so si masirale presredek v času nosečnosti so najpogosteje odgovorile, da se je le–ta zaključil brez poškodb presredka v kar 36,9 %, medtem ko je bila v 31,5 % izvedena epiziotomija. V 16,5 % se je porod končal z manjšo ali večjo raztrganino presredka. 84,9 % anketiranih žensk si je pri masaži presredka pomagalo z raznimi pripomočki. Kot najpogostejši pripomoček (51,7 %) so navedle Weleda masažno olje za presredek. Kar 79,5 % anketirank bi masažo presredka izvajalo tudi v naslednji nosečnosti. Razprava in zaključek: V rezultatih smo prišli do zaključka, da je odstotek žensk, ki so se odločile za izvajanje masaže presredka v času nosečnosti, majhen. Zato je pomembno, da bi prihodnje o masaži presredka, kot eni izmed tehnik priprave presredka na porod, več govorili. Velik vpliv na to lahko ima šola za starše, kjer bi bodoče starše že v zgodnjem prenatalnem obdobju seznanili o tem, kaj je masaža presredka ter o tem, kdaj in kako se jo pravilno izvaja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-11 07:45:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107406</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
