<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107405"><dc:title>Lokalni in sistemski učinki radioterapije na imunski odziv telesa</dc:title><dc:creator>Ljevaja,	Suzana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Serša,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bystander efekt</dc:subject><dc:subject>abscopal efekt</dc:subject><dc:subject>radioterapija</dc:subject><dc:subject>imunoterapija</dc:subject><dc:subject>učinki
radioterapije</dc:subject><dc:description>Uvod: Radioterapija (RT) ne deluje samo na DNK molekulo kot glavno tarčo, vendar
povzroči tudi posredovan učinek (angl. bystander effect, BSE) in pa distalen posredovan
učinek (angl. abcopal effect, AE). Izraz BSE uporabljamo takrat, ko priležne celice, ki niso
neposredno izpostavljene sevanju, vseeno kažejo znake izpostavljenosti, kot so spremembe
v procesu translacije, genskega izražanja, celične proliferacije, apoptoze in celične smrti. V
primeru AE pa gre za dogodek, ki se zgodi zunaj obsevanega območja, vendar znotraj istega
organizma. Govorimo o spontani regresiji tumorjev. Strategije, testirane v predkliničnih
študijah, kažejo obetavne rezultate v kombiniranju RT z nekaterimi pristopi, ki se razvijajo
na področju imunoterapije. Namen: Glavni namen dela je pregled obstoječe literature o
učinkih RT na imunski sistem, saj gre za eno od trenutno zelo aktualnih tem na področju
radiobiologije. Metode dela: Gre za obsežen pregled literature domače in predvsem tuje
strokovne literature na izbrano temo, in sicer o učinkih RT na imunski sistem. Članke sem
pridobila v elektronskih bazah Elsevier, PubMed, ScienceDirect, COBISS, DKUM in Dlib
ter preko knjižnične izposoje strokovne literature (0.A.S.E. – Fachbibliothek Medizin
Düsseldorf, IAEA Library UNOV, Universitätsbibliothek Medizinische Universität Wien).
Ključne besede, ki sem jih uporabila v iskalniku, so »abscopal effect«, radioterapija, imunski
sistem in radioterapija, »bystander effect«, imunoterapija. Razprava: V literaturi se BSE
prvič omenja že v 50. letih prejšnjega stoletja. Gre za dolgoletne raziskave in dolgotrajno
spremljanje bolnikov. Klinične študije so opisane tako v in vitro kot v in vivo situacijah. V
zadnjem času je opaznih vse več kliničnih študij in kliničnih primerov, kjer se beleži uspešna
kombinacija RT in imunoterapije ter posrednih učinkov sevanja. Rezultati teh študij so
izredno obetavni. Opisane so tudi negativne lastnosti RT v povezavi z BSE in
genotoksičnimi odzivi ter predlagani novi RT pristopi, kot je npr. obsevanje s težkimi
delci.Zaključek: Na podlagi pregledane literature lahko sklenem, da ima RT velik vpliv na
imunski sistem in da so raziskave v pojasnjevanju teh učinkov sevanja znatno v porastu.
Prav tako ugotavljam, da se v klinični uporabi vse bolj uporablja nova metoda zdravljenja,
t. j. imunoterapija, s pomočjo katere se vsesplošno preživetje onkoloških bolnikov lahko
znatno izboljša in zmanjša negativne stranske učinke.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-11 07:45:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107405</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
