<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107390"><dc:title>ANALIZA ZAPOSLOVANJA MLADIH PO KONČANEM ŠOLANJU</dc:title><dc:creator>VAHČIČ,	JULIJA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Umek,	Lan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>prva zaposlitev</dc:subject><dc:subject>Zavod RS za zaposlovanje</dc:subject><dc:subject>brezposelnost</dc:subject><dc:subject>anketa</dc:subject><dc:description>Mladi na trg dela vstopajo po končanem šolanju, oziroma po zaključku študija. Zaposlitev mladim zagotavlja samostojnost, zadovoljitev potreb in dragocene delovne izkušnje.
V diplomski nalogi smo obravnavali populacijo med 18 in 35 letom starosti. V tem starostnem obdobju je nekaterim že uspelo dokončati šolanje in se zaposliti, nekateri pa so še v fazi iskanja svoje prve zaposlitve. Z anketnim vprašalnikom smo ugotavljali stališča mladih o možnostih zaposlovanja in dejavnikih vpliva na samo zaposlitev.
Ugotovili smo, da osebe z delovnimi izkušnjami lažje dobijo zaposlitev, tudi v primeru dela samo preko študentskega servisa. Prav tako zaposljivost ni vezana na stopnjo dokončane izobrazbe. Osebe s končanim poklicnim izobraževanjem imajo enake možnosti zaposlitve, kot osebe z dokončano višjo stopnjo izobrazbe. Ugotovili smo, da mladi ne poznajo programov za lažjo zaposljivost, saj je le 30 odstotkov vseh vprašanih na to vprašanje odgovorilo pritrdilno. V nasprotju z navedeno ugotovitvijo pa se je večina anketiranih strinjala, da je LinkedIn najprimernejše omrežje pri iskanju zaposlitve.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-10 13:10:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107390</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>