<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107387"><dc:title>Analiza pogovorov otrok o izbranih vrstah primatov v Živalskem vrtu Ljubljana</dc:title><dc:creator>Starič,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>živalski vrt</dc:subject><dc:description>Poznavanje živali vpliva na otrokova prepričanja in vedenje do njih, zato je oblikovanje pozitivnega odnosa do živali eden glavnih ciljev neformalnih izobraževalnih institucij. Predstave obiskovalcev v živalskih vrtovih lahko preverjamo z analizo pogovorov obiskovalcev pri posamezni živalski vrsti. Na vsebino pogovora vplivajo številni dejavniki kot so namen obiska, socialna sestava skupine, stališča in stereotipi, predhodno znanje obiskovalcev ter aktivnost opazovane živali.
V magistrskem delu sem s pomočjo zapisovanja pogovorov raziskovala, ali se pogovorne kategorije razlikujejo glede na relacijo: otrok – odrasel ter glede na starostno skupino otrok pri posamezni živalski vrsti (sajmirjih, šimpanzih ter črnih čopičarkah). Hkrati pa me je zanimalo razumevanje klasifikacije izbranih vrst primatov med različnimi starostnimi skupinami, ter katere napačne ali pomanjkljive predstave otrok ter odraslih o živalih je mogoče razbrati iz njihovih pogovorov o živalih. Analizirala sem tudi tipe pogovorov staršev z otroki in njihovo frekventnost.
V raziskavo, ki sem jo opravila, je bilo vključenih 420 obiskovalcev, od tega 169 otrok in 251 odraslih. Ocenjena starost otrok je bila med šest in  enajst let. Ugotovila sem, da se v pogovorih otrok s starši večina komentarjev nanaša na vedenje živali. Otroci so bili tisti, ki so pogovor začeli in ga tudi končali, premalo pa je starševskih spodbud, da bi otrokom razširili znanja. Pri šimpanzih in sajmirjih so v vseh starostnih skupinah največkrat omenjali vedenje živali, pri črnih čopičarkah pa so najmlajši otroci govorili o delih telesa, starejši pa so najpogosteje komentirali njihov prostor. Opažam, da je odnos do primatov še vedno v veliki meri negativen, ta je najbolj izrazit pri šimpanzih. Največ napačnih oziroma pomanjkljivih predstav se je pojavljalo v zvezi s hranjenjem. Opaznejših razlik med poimenovanjem živalskih vrst glede na starostno skupino ni. Otroci za izbrane živalske vrste uporabljajo pogovorna, nekateri tudi napačna imena.  Največ pogovorov se osredotoča na živalske obore, vedenje ali anatomijo živali.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-10 03:50:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107387</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
