<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107378"><dc:title>Skupnostna obravnava pacienta s težavami v duševnem zdravju; prednosti, razširjenost in vloga medicinske sestre</dc:title><dc:creator>Okić,	Medina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Matic	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>negovalni tim</dc:subject><dc:subject>načrt zdravstvene nege</dc:subject><dc:subject>motnje v duševnem zdravju</dc:subject><dc:subject>psihiatrično zdravljenje</dc:subject><dc:subject>skupnostna skrb</dc:subject><dc:description>Uvod: Sodobna obravnava pacientov s težavami v duševnem zdravju naj bi predstavljala ravnotežje med seboj povezanih bolnišničnih in skupnostnih služb. Program skupnostne psihiatrične oskrbe ne more zamenjati nobenega od obstoječih programov obravnave,  lahko pa dolgoročno vpliva na manjšo obremenitev psihiatričnih bolnišnic in predvsem na manjše število nujnih obravnav v psihiatričnih ambulantah. Namen: Namen dela je raziskati obstoječe oblike skupnostne skrbi in predstaviti njihov vpliv na zdravje pacientov s težavami v duševnem zdravju, ugotoviti prednosti skupnostne skrbi za paciente, ugotoviti razširjenost psihiatrične skupnostne skrbi in predstaviti vlogo medicinske sestre pri tovrstni obravnavi pacientov s težavami v duševnem zdravju. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom literature. Pri iskanju literature smo uporabili časovni okvir objave od leta 2003 do 2018. Literaturo smo iskali v slovenskem in angleškem jeziku v podatkovnih bazah in iskalnikih ScienceDirect, MEDLINE, Scopus in CINAHL, do katerih smo dostopali preko oddaljenega dostopa Univerze v Ljubljani. Vključili smo članke, ki preučujejo skupnostno skrb in ki so bili prosto dostopni v celotnem obsegu besedila. V analizo smo vključili 7 enot literature. Rezultati: Psihiatrična skupnostna skrb lahko vpliva na krajšanje dolžine in zmanjšanje števila hospitalizacij, razbremenitev družinskih članov oziroma neformalnih negovalcev in simptomatsko izboljšanje pacienta s težavami v duševnem zdravju. Pomemben del doprinosa psihiatrične skupnostne skrbi je kontinuirana obravnava pacienta. Razprava in zaključek: Skupnostna skrb je danes zelo pomembno področje dela in proučevanja, vendar so razvoj in raziskave področja še vedno v začetni fazi. Na področju skupnostne skrbi v Sloveniji primanjkuje raziskav in literature. Nadaljnje raziskave so ključne za razvoj in vpeljavo novih metod oskrbe pacientov s težavami v duševnem zdravju.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-06 07:45:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107378</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
