<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107375"><dc:title>Domače učno okolje romskih otrok</dc:title><dc:creator>Stariha,	Stanislav	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavkler,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>Dostopni podatki kažejo na velik osip romskih otrok v slovenskih osnovnih šolah. Osip
romskih otrok v osnovnih šolah na območju Dolenjske in Bele krajine je še večji.
Romski otroci izhajajo iz kulturno in jezikovno drugačnega okolja kot vrstniki. Starši so
večinoma neizobraženi in posledično nezaposleni. Živijo v slabših bivalnih razmerah kot
večinsko prebivalstvo. Zaradi neizobraženosti staršev so tudi njihovi otroci prikrajšani, ker
jim ti ne zmorejo pomagati. Izobrazba romskim staršem ni vrednota, kar vodi v nižja
pričakovanja staršev do šolanja svojih otrok.
Namen naše raziskave je bil proučiti vpliv nekaterih dejavnikov domačega učnega okolja
(SES družine, informiranost staršev o šolanju svojih otrok, sprejetost romskih otrok s strani
sošolcev, znanje slovenskega jezika romskih učencev, vključenost v program predšolske
vzgoje) na šolsko uspešnost romskih otrok. Uporabili smo kvalitativen raziskovalni pristop in
deskriptivno raziskovalno metodo.
V vzorec so bili vključeni tri romske pomočnice, osem romskih družin, triindvajset njihovih
šoloobveznih otrok in sedemindvajset učiteljev, ki jih poučujejo. Podatke smo pridobili s
pomočjo intervjujev ter opazovanja domačega okolja romskih družin, vprašalnikov za romske
pomočnice in vprašalnikov za učitelje. Intervjuje smo posneli na diktafon in jih dobesedno
prepisali. Vse pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali.
Zbrani podatki so pokazali, da sta 2 od 23 romskih otrok obiskovala 9. razred. Preostali so
porazdeljeni v prvih dveh triletjih. Pri slovenščini, matematiki, angleščini, družboslovju in
naravoslovju dosegajo podpovprečne ocene. 14 od 23 otrok je vsaj enkrat ponavljalo razred.
Domače učno okolje ne vpliva spodbudno na učno uspešnost romskih otrok. Tri družine imajo
slabši socialno ekonomski standard. Učitelji navajajo, da imajo otroci zelo skromen besedni
zaklad. Doma prevladuje komunikacija v romščini in pri dveh družinah poleg romščine še
hrvaščina. Neznanje slovenskega jezika bi lahko reševali z zgodnjim vključevanjem v
program predšolske vzgoje, vendar se je pokazalo, da je bilo samo 8 od 23 otrok vključenih v
vrtec. Samo 2 od 23 otrok redno prinašata domačo nalogo. Kar 14 od 23 otrok je pogosto
odsotnih od pouka. Samo dva starša romskih družin sta znala točno povedati, kako uspešni so
njuni otroci v šoli. Proučevano domače učno okolje romskih otrok jim nudi premalo spodbud
za uspešno šolanje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-06 03:17:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107375</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
