<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107365"><dc:title>Vpliv diskovnega polja na hitrost informacijskega sistema</dc:title><dc:creator>SUHADOLNIK,	BLAŽ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>strežnik</dc:subject><dc:subject>stikalo</dc:subject><dc:subject>diski</dc:subject><dc:subject>testiranje</dc:subject><dc:subject>hitrost</dc:subject><dc:subject>pasovna širina</dc:subject><dc:subject>diskovni sistem</dc:subject><dc:description>V delu sem na kratko opisal lasnosti in delovanje posameznih vrst diskov.
Povzet je postopek postavitve in namestitve strežnika, ki je preko stikal povezan
na diskovni sistem (storage). Na koncu sem izvedel teste diskovnih sistemov z
različnimi vrstami diskov.
Zanimalo me je, kako uporaba različnih vrst diskov vpliva na hitrost delovanja informacijskega sistema. Odziv diskovnega sistema je odvisen predvsem
od hitrosti diskov pri naključnem dostopu in pri branju podatkov (tabela 5.2).
Ko imamo veliko trdih diskov, lahko sistem pospešimo z dodatnim pomnilnikom
v obliki hitrejšega medija za zapis, kot so pomnilniški diski (SSD - solid state
drive). V primeru zamenjave trdih diskov s pomnilniškimi, hitrostne omejitve
ne predstavljajo več diski (graf 5.4), ampak drugi sestavni deli informacijskega
sistema. Iz grafov je razvidno, da pridemo do omejitve krmilnika (graf 5.5) pri
pomnilniških diskih.
Zanimalo me je tudi, kje se nahaja naslednja omejitev pri hitrosti delovanja
informacijskega sistema. Do nje sem prišel pri testiranju pomnilniških diskov.
Tako lahko iščemo vse nadaljne omejitve.
Omejitve sem iskal pri različnih vrstah diskov. Pri testih, ki vsebujejo različne
tipe diskov in so primerljivi med seboj, sem naredil skupine (RAID - Redundant
Arrey of Independent Disks), ki vsebujejo enako število diskov. Na posamezni
skupini sem naredil teste z orodjem Iometer, ki generira promet in nato meri odziv
tega prometa (poglavje 4.2.2.1). Poleg orodja, ki generira promet, sem uporabil še
orodje Nabox, ki bolj natančno spremlja promet na diskovnem sistemu (poglavje
4.2.2.2). Rezultate iz testov sem nato primerjal z rezultati simulatorja (poglavje
5.1). Odstopanja rezultatov simulatorja od testa znašajo od 3 do 500 odstotkov
(tabela 5.6).</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-04 13:55:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107365</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
