Obravnava in poustvarjanje izbranih ljudskih pesmi iz Štrekljeve zbirke Slovenske narodne pesmi v 3. razreduGosar, Nastja (Avtor) Blažić, Milena Mileva (Mentor) Karel ŠtrekeljPoznavanje ljudskih pesmi je za človeka izrednega pomena, saj s tem odkriva, spoznava in bolje razume življenje iz preteklosti. Ljudske pesmi neprekinjeno nastajajo skozi celotno zgodovino. Najbolj pomembno pri njih je petje, da pa se lahko ohranijo, so zelo pomembni zapisi, ki so ob petju nastajali. Ljudska pesem združuje ljudi, kar lahko opazimo ob različnih življenjskih dogodkih, ob katerih se te pesmi prepevajo, saj pesem živi v skupnosti ljudi. Nastalo je zelo veliko zbirk z ljudskimi pesmimi, zelo pomemben strokovnjak na področju slovenskih ljudskih pesmi pa je tudi Karel Štrekelj, saj je s celotnega slovenskega območja s pomočjo zbirateljev zbral zelo veliko slovenskih ljudskih pesmi. Značilnost njegove zbirke Slovenske narodne pesmi (1895–1911) je avtentičnost pesmi, saj jih je ohranil v taki obliki, kot so jih pripovedovalci povedali. Prav zaradi tega me je v svojem magistrskem delu zanimalo, ali se omenjenega zbiratelja omenja pri pouku slovenščine v osnovni šoli, kako učenci sprejemajo pesmi iz njegove zbirke ter kako se kaže njihova ustvarjalnost pri poustvarjalnih dejavnosti po obravnavanju teh pesmi. Sama ustvarjalnost otrokom omogoča drugačno videnje sveta okoli sebe, saj so bolj svobodni in odprtega mišljenja. Ob ustvarjanju se jim razvijajo tudi kognitivne sposobnosti. Pri razvijanju ustvarjalnosti v šoli imajo zelo pomembno vlogo tudi učitelji sami. V teoretičnem delu sem opredelila ljudsko in avtorsko pesem ter njune značilnosti, predstavila sem nekaj definicij mladinske književnosti ter tipe slovenske mladinske poezije. Analizirala sem Karla Štreklja in razdelek iz njegove zbirke ter ga primerjala z zbirko Enci benci na kamenci (1–4) (1990–2018), avtorja Romana Gašperina. Predstavila sem ustvarjalno in poustvarjalno pisanje ter vlogo učitelja pri razvijanju učenčeve ustvarjalnosti. Za svojo raziskavo sem izbrala tretji razred, saj so učenci do tega razreda že spoznali dovolj ljudskih in avtorskih pesmi ter pojme, ki so s tem povezani, prav tako pa so v dveh letih in pol že morali pokazati svojo ustvarjalnost, ki bi jim prišla prav pri poustvarjalnih dejavnosti v raziskavi. Z njimi sem izvedla anketo, in sicer zaradi potreb akcijskega raziskovanja, najprej na začetku raziskave ter še enkrat na koncu, za pridobitev rezultatov večmesečnega dela. Ugotovila sem, da je za učence zelo pomembna priprava vnaprej, natančno določene naloge in natančno opredeljeni cilji, ki jih želimo doseči. Velikega pomena sta tudi ponavljanje in utrjevanje kot fazi šolskega procesa, saj pripomoreta k temu, da si učenci več in bolje zapomnijo učne snovi. Potrdim lahko tudi to, da je za sodelovanje v skupinah zelo pomembno vzdušje v razredu in skupinah, in seveda na kakšen način uredimo skupine. Za moje delo je bilo pomembno, da so skupine heterogene, saj sem ugotovila, da si otroci med seboj radi pomagajo in podajajo svoja mnenja. Poleg tega sem ugotovila tudi, da je za končni učinek izrednega pomena izbira nalog za učence. Te morajo biti motivacijske, zanimive, ustvarjalne in nekoliko zahtevnejše, spodbujati morajo razmišljanje, saj s tem učenci razvijajo svoje kognitivne sposobnosti.20192019-04-03 03:09:37Magistrsko delo/naloga107350sl