Vpliv optimalnega zaslanjanja na dozo ionizirajočega sevanja pri rentgenskem slikanju ledvene in torakalne hrbtenice v splošni diagnostikiPažanin, Anamaria (Avtor) Škrk, Damijan (Mentor) Mekiš, Nejc (Komentor) ledvena hrbtenicatorakalna hrbtenicaoptimalna uporaba zaslonkezmanjšanje dozeDAPkakovost slikeUvod: Radiografija ledvene in torakalne hrbtenice sta področji, ki sta v samem vrhu preiskav, ki povzročajo največje sevalne obremenitve v splošni radiograifiji. Z ustrezno uporabo zaslonke po navodilih podanih v literaturi lahko močno vplivamo na zmanjšanje dozne obremenitve pacientov. Namen: Namen naloge je preveriti vpliv optimalne uporabe radiografske zaslonke na obsevanost pacientov in kakovost rentgenogramov. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 110 pacientov napotenih na rentgensko preiskavo ledvene in 84 pacientov napotenih na rentgensko preiskavo torakalne hrbtenice. V prvem delu raziskave je polovica pacientov slikana glede na trenutni protokol zaslanjanja, ki se uporablja v Splošni bolnišnici Dubrovnik. V drugem delu raziskave je druga polovica pacientov slikana glede na smernice za optimalno zaslanjanje primarnega polja, ki so podane v strokovni literaturi. Pri vseh pacientih smo beležili maso in višino (za izračun indeksa telesne mase), ekspozicijske pogoje, DAP in velikost primarnega polja. Iz pridobljenih podatkov pa smo z uporabo programa PCXMC izračunali efektivno dozo in absorbirano dozo na posamezne organe. Na koncu sta kakovost rentgenogramov ocenila dva zdravnika radiologa in en radiološki inženir. Rezultati in razprava: Ugotovili smo, da se z optimalno uporabo zaslonke velikost primarnega polja pri slikanju ledvene hrbtenice v AP projekciji zmanjša za 35,5 % in v stranski projekciji za 40,3 %. Kot posledica tega je bilo zmanjšanje DAP vrednosti v AP projekciji za 45,7 % ter zmanjšanje efektivne doze za 47,7 %. Pri STR projekciji nismo našli statistično značilnih razlik med skupinami pri meritvah DAP–a in efektivne doze, kar je bila posledica napačne postavitve centralnega žarka pred optimizacijo zaslanjanja. Absorbirana doza na izbrane radiosenzitivne organe se je v AP projekciji zmanjšala za povprečno 40,9 % v stranski projekciji pa za 9,5 %. Z optimalno uporabo zaslonke smo pri slikanju torakalne hrbtenice ugotovili, da je velikost primarnega polja v AP projekciji manjša za 45,4 %, v stranski projekciji pa za 40,7 %. Dokazali smo tudi nižje vrednosti DAP-a pri AP projekciji za 33,5 % in pri STR za 23,3 %. Efektivno dozo smo pri AP projekciji znižali za 53,8 % ter pri STR projekciji za 29,2 %. Povprečna absorbirana doza na izbrane organe se je v AP projekciji zmanjšala za 25,7 % in v stranski projekciji za 28,4 %. Poleg tega smo pri vseh projekcijah razen pri slikanju ledvene hrbtenice v AP projekciji ugotovili, da se z optimalno uporabo zaslonke izboljša tudi kakovost rentgenograma. Zaključek: Z izvedbo raziskave smo dokazali, da z optimalno uporabo zaslonke pri slikanju ledvene in torakalne hrbtenice vplivamo na izpostavljenost pacientov. Na ta način lahko vplivamo tudi na kakovost rentgenogramov, ki jo ne samo ohranimo, ampak še izboljšamo.20192019-03-30 07:45:23Magistrsko delo/naloga107334sl