<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107326"><dc:title>Neprištevnost v slovenski pravni ureditvi</dc:title><dc:creator>Gombač,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>duševna abnormnost</dc:subject><dc:subject>neprištevnost</dc:subject><dc:subject>actio libera in causa</dc:subject><dc:subject>duševna motnja</dc:subject><dc:subject>duševna manjrazvitost</dc:subject><dc:subject>sodni psihiatrični izvedenec</dc:subject><dc:subject>javno mnenje</dc:subject><dc:subject>poročanje medijev</dc:subject><dc:description>Prištevnost se v kazenskem pravu definira kot predpostavka, iz katere izhajamo in katere se ne
dokazuje, saj sodobno kazensko pravo gradi na filozofskem izhodišču o človeku, ki je v svojem bistvu
obdarjen s svobodno voljo. Predpostavko o prištevnosti lahko izključi duševna abnormnost, izražena v
obliki kazenskopravnega instituta neprištevnosti, ki bo povzročila izključitev krivde storilca. Kazensko
pravo se na področju reševanja vprašanja prištevnosti storilcev ukvarja s preučevanjem
posameznikovega mentalnega zdravja, kjer se v okviru sodne prakse odpirajo različna problemska
vprašanja, na katera kazensko sodišče išče odgovore s pomočjo forenzične psihiatrije. Moje
magistrsko delo je tako namenjeno celoviti preučitvi instituta neprištevnosti v kazenskem pravu, in
sicer tako z vidika teorije kot tudi skozi analizo sodne prakse v Sloveniji. V nalogi je hkrati analizirano
medijsko poročanje v zvezi s sojenji neprištevnim storilcem ter s pomočjo izvedene ankete poznavanje
in mnenje o institutu neprištevnosti v splošni javnosti.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-30 07:45:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107326</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
