<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107322"><dc:title>Obravnava učenca s primanjkljaji na področju učenja matematike in svetovanje staršem pri delu z njim</dc:title><dc:creator>Tavčar,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavkler,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>matematično znanje</dc:subject><dc:description>Matematika je eden od temeljnih predmetov v osnovni šoli. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju naj bi učenci poleg ostalih znanj usvojili poštevanko do avtomatizacije ter reševanje različnih matematičnih besedilnih nalog in problemov, vendar imajo številni izmed njih učne težave pri matematiki in doživljajo hude stiske pri njenem učenju. Rezultati raziskave TIMSS 2015 so pokazali, da znanje iz matematike med splošno populacijo učencev narašča, po drugi strani pa je analiza preizkusa NPZ iz matematike pokazala, da učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja kljub prilagoditvam pri preizkusih še vedno pomembno odstopajo v znanju matematike od svojih vrstnikov. V teoretičnem delu smo predstavili pomen matematike, matematično deklarativno, pojmovno, problemsko in proceduralno znanje, mednarodne in domače raziskave na področju matematičnega znanja, učne težave pri matematiki, poštevanko, reševanje matematičnih besedilnih nalog in problemov, organizacijo in načrtovanje dela, sodelovanje s starši ter vedenjsko-kognitivni pristop. Osrednji cilj raziskave, ki smo si ga zadali, je bil na podlagi ocenjenih posebnih potreb učenca s primanjkljaji na področju učenja matematike oblikovati in v sodelovanju s starši izvajati ter evalvirati trening urjenja poštevanke, reševanja matematičnih besedilnih nalog ter organizacije in načrtovanja dela. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Izvedli smo študijo primera z učencem četrtega razreda osnovne šole, ki je bil usmerjen v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, kot učenec s primanjkljaji na področju učenja matematike. V raziskavi so sodelovali tudi razredničarka, specialna in rehabilitacijska pedagoginja ter starši učenca. Dvakrat tedensko smo se srečevali z učencem na šoli, tedensko pa tudi s specialno in rehabilitacijsko pedagoginjo, razredničarko in starši. Pomemben del magistrskega dela je bilo sodelovanje s starši učenca, saj so po naših navodilih z njim doma izvajali vaje iz Priročnika za izvedbo treninga avtomatizacije poštevanke z vedenjsko-kognitivno metodo. V namen raziskave smo izdelali tudi priročnik, ki vsebuje strategije za delo na področju organizacije in načrtovanja dela doma. Pred začetkom izvedbe načrtovanega treninga in po končanem treningu smo izvedli diagnostično ocenjevanje učenčevega matematičnega znanja in spretnosti s pomočjo štirih neformalnih preizkusov in anketnih vprašalnikov. Po končanem treningu je bil opažen napredek pri učencu na vseh treh področjih, in sicer je izboljšal znanje poštevanke, usvojil postopek reševanja matematičnih besedilnih nalog ter izboljšal organizacijske spretnosti in spretnosti načrtovanja dela. Starši, razredna učiteljica in specialna in rehabilitacijska pedagoginja so opazili napredek pri učencu tako pri zmanjšanju števila napak, ki jih je delal, kot tudi pri boljšem odnosu do matematike in samomotivaciji za uspeh.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-30 04:13:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107322</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
