<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107313"><dc:title>Submikronsko zaznavanje temperaturnih polj pri nestacionarnem prenosu toplote</dc:title><dc:creator>Sedmak,	Ivan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golobič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>temperaturno odvisna fluorescence</dc:subject><dc:subject>temperaturno polje</dc:subject><dc:subject>nestacionarni prenos toplote</dc:subject><dc:subject>fluorescenčna termometrija</dc:subject><dc:subject>mehurčkasto vrenje</dc:subject><dc:subject>submikrometrska krajevna ločljivost</dc:subject><dc:description>Za boljše razumevanje procesov prenosa toplote in snovi na submikrometrskem nivoju je potrebno razviti napredne neinvazivne merilne tehnike. V doktorskem delu predstavljamo razvoj visokoločljivostne merilne tehnike na osnovi fluorescence dopiranega transparentnega stekla in steklokeramike za brezdotikalno detekcijo nestacionarnih temperaturnih polj s submikrometrsko krajevno ločljivostjo. Uporabljeni anorganski detekcijski materiali v primerjavi s tradicionalnimi organskimi materiali izkazujejo veliko odpornost proti degradaciji in bledenju fluorescence. Na transparentnih vzorcih steklokeramike Er:GPF1Yb0.5Er in fluoridnega stekla 6 % Er:ZBLALiP smo sočasno izvedli eksperimente prevoda toplote in mehurčkastega vrenja ter meritve temperaturno odvisnega fluorescenčnega signala. Nestacionarna temperaturna polja smo beležili na osnovi meritev spektralnih razlik izsevane fluorescenčne svetlobe. Z uporabo napredne fluorescenčne mikroskopije smo dosegli krajevno ločljivost v območju uklonske limite vzbujevalne svetlobe. Z optičnim rezinjenjem smo izvedli rekonstrukcijo temperaturne porazdelitve vzdolž celotne globine fluorescenčnega vzorca. S povečano frekvenco zajema fluorescenčni slik smo detektirali rast posameznega mehurčka pri nasičenem mehurčkastem vrenju vode, kar predstavlja izboljšanje na ravni dveh velikostnih razredov v primerjavi s poskusi, opravljenimi z uporabo infrardeče termografije. Ugotavljamo, da bi razvoj predlagane merilne tehnike pripomogel k izboljšanem razumevanje procesov in gonilnih mehanizmov prenosa toplote pri vrenju. Predlagana merilna tehnika nudi tudi možnost vpogleda v številne fizikalne, biološke in elektrokemične procese, na mejni trdno-kapljevinasti plasti s submikrometrsko krajevno ločljivostjo.</dc:description><dc:publisher>[I. Sedmak]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-29 07:45:03</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107313</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
