<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107110"><dc:title>Občutenje jeze in strahu pri delu vzgojiteljice</dc:title><dc:creator>Medved,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prosen,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrtnik Vitulić,	Helena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu obravnavam občutenje jeze in strahu pri delu vzgojiteljice v vrtcu. V teoretičnem delu predstavim definicijo čustev in njihovo delitev na temeljna in kompleksna ter prijetna in neprijetna. Navedem in opišem tudi načine, s katerimi svoja čustva nadzorujemo. Ker ljudje občutimo tudi čustva do samega sebe, v nadaljevanju teoretičnega dela navedem, katera čustva lahko doživljamo do samega sebe in opišem njihov razvoj. Za tem se osredinim na čustvi, ki sta zajeti v raziskavi – jezo in strah. Ti dve čustvi podrobneje opišem, prav tako tudi telesne znake, ki ju spremljajo. V zaključku teoretičnega dela s pomočjo raziskav pojasnim pomen in pomembnost čustev pri poklicu vzgojiteljice oziroma učiteljice. V empiričnem delu je predstavljen potek raziskave o občutenju jeze in strahu vzgojiteljic v vrtcu in njeni rezultati. V raziskavi je sodelovalo 127 vzgojiteljev in vzgojiteljic iz vrtcev po vsej Sloveniji. Rezultate sem pridobila s pomočjo vprašalnika o značilnostih učiteljevega/vzgojiteljevega ravnanja s čustvoma jeze in strahu, kadar se pojavita pri njihovem delu v šoli/vrtcu, in o tem, kako se ravnanje z izbranima čustvoma povezuje z nekaterimi vidiki učiteljevega/vzgojiteljevega delovanja (npr. zadovoljstvom s poklicem). Vprašalnik sta sestavili S. Prosen in H. Smrtnik Vitulić. V raziskavi me je zanimalo, kako pogosto so v zadnjih dveh tednih vzgojiteljice občutile jezo in strah, kako pogosto so se s tema čustvoma ukvarjale tudi doma in katere situacije sta izzvali ti dve čustvi. Rezultati so pokazali, da je približno polovica vprašanih tako jezo kot tudi strah v zadnjih dveh tednih občutila malokrat, torej 1- do 3-krat. 45,6 % vprašanih vzgojiteljic se z jezo, ki jo občutijo v službi, doma nikoli ne ukvarja. 61,9 % vprašanih je enako odgovorilo tudi za ukvarjanje s strahom. Tisti, ki so na vprašanje o ukvarjanju z jezo in strahom doma odgovorili pritrdilno, pa se z njima ukvarjajo malokrat. Vzgojiteljice so navedle več situacij, v katerih občutijo jezo in strah na delovnem mestu. Večina situacij vključuje otroke, nekaj pa tudi  starše, sodelavce, vodstvo in njih same (vzgojiteljice). Situacije, v katerih so vzgojiteljice največkrat jezne, so povezane z otroki. Najbolj jih razjezi njihovo neupoštevanje navodil in neprimerno vedenje. Prav tako so tudi situacije, v katerih največkrat doživijo strah, povezane z otroki. Najbolj jih je strah, da bi se poškodovali, dobili napad, bolezen ali hujšo obliko alergije.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-29 04:14:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107110</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
