<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107103"><dc:title>PREDNOST TESTIRANJA NA OKUŽBO Z ONKOGENIMI HUMANIMI PAPILOMSKIMI VIRUSI DOMA PRI NEODZIVNICAH V PROGRAMU ZORA</dc:title><dc:creator>Ivanuš,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljak,	Mario	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak materničnega vratu</dc:subject><dc:subject>presejalni program</dc:subject><dc:subject>neodzivnice</dc:subject><dc:subject>HPV</dc:subject><dc:subject>samoodvzem vzorca</dc:subject><dc:description>Uvod: Z randomizirano raziskavo smo preverili različne pristope, s katerimi bi lahko povečali pregledanost v Državnem programu za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu ZORA. Neodzivnicam rednega programa ZORA smo ponudili možnost, da si doma same odvzamejo vzorec za testiranje na prisotnost okužbe z onkogenimi humanimi papilomskimi virusi (HPV). Zanimalo nas je, ali je vrsta pripomočka za samoodvzem vzorca doma (odvzemnika) povezana z odzivnostjo in ali je odziv povezan z možnostjo izbire med presejanjem s samoodvzemom vzorca doma za test HPV in presejanjem z odvzemom brisa materničnega vratu za citološki pregled pri ginekologu. Ženske v primerjalni skupini niso imele možnosti izbire (skupina P), medtem ko so ženske v skupini brez obveznega naročila odvzemnika (skupina I2) in v skupini z obveznim naročilom odvzemnika (skupina I1) to možnost imele. 

Preiskovanke in metode: V randomizirano nadzorovano raziskavo smo vključili 26.556 neodzivnic iz mariborske in celjske zdravstvene regije, stare od 30 do 64 let, ki smo jih naključno razporedili v skupine P (n = 2.600), I1 (n = 14.400) in I2 (n = 9.556). Neodzivnice v I2 smo naključno razporedili v tri skupine glede na vrsto odvzemnika, ki so ga prejele po pošti: I2-Q (n = 3.284, Qvintip), I2-H (n = 3.284, HerSwab) and I2-D (n = 2.988, Delphi Screener). V I1 smo uporabili samo odvzemnik Qvintip. Samoodvzete vzorce so ženske po pošti vrnile v laboratorij, kjer smo jih testirali na prisotnost okužbe s HPV z metodo Hybrid Capture 2, in ženske o rezultatu obvestili po pošti. Tiste s pozitivnim izvidom testa HPV smo povabili na ustrezno nadaljnjo obravnavo. Glavni opazovani izid je bil odziv žensk na povabilo na presejalni pregled glede na vse vključene ženske. Z multivariatno logistično regresijo smo preverili morebitne neodvisne napovedne dejavnike za odziv (vrsta pristopa &amp;#8210; študijske skupine, vrsta odvzemnika v skupini I2, starost, presejalna zgodovina in regija stalnega bivališča). 

Rezultati: Od 26.556 vključenih žensk si je 8.972 (33,8 %) žensk vzorec za test HPV v enem letu odvzelo doma ali so opravile presejalni pregled pri ginekologu. Odzivnost med skupinami je bila statistično značilno različna in je bila 37,7-odstotna v skupini I2, 34,0-odstotna v skupini I1 in 18,4-odstotna v skupini P (p &lt; 0,001). V skupini I2-D je bila odzivnost (33,4 %) statistično značilno manjša kot v skupinah I2-Q (39,1 %) in I2-H (40,1 %) (p &lt; 0,001). Značilni napovedni dejavniki za odziv so bili tudi starost ženske, regija stalnega bivališča in predhodna udeležba v presejalnem programu. 

Zaključek: Ženske, ki se ne udeležujejo redno presejalnih pregledov, se značilno bolje odzovejo, če imajo možnost izbire med samoodvzemom vzorca doma za test HPV ali pregledom z brisom materničnega vratu pri ginekologu, in sicer ne glede na to, ali morajo odvzemnik naročiti ali ne. Vrsta odvzemnika je značilni napovedni dejavnik za odziv.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-28 07:45:37</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107103</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
